Slovenia

Blejsko jezero leži na Gorenjskem ob vznožju Pokljuke, ime nosi po Bledu, naselju ob njem. Jezero je tektonsko ledeniškega izvora in leži na nadmorski višini 475 metrov. Dolgo je 2120 m in široko 1380 m, ima površino 1,45 kvadratnega kilometra, najgloblja točka pa je v globini 30 m. Povprečna letna temperatura je 12 °C. Najvišjo temperaturo 25 °C doseže voda v juliju. Voda je primerna tudi za kopanje. Na južni strani iz jezera odteka Jezernica. Otoček sredi jezera (Blejski otok) je edini naravni jezerski otok v Sloveniji. Nad jezerom na strmi skali stoji Blejski grad.

Šmartínsko jezero je s površino 1,07 km² med največjimi umetnimi jezeri (zadrževalniki) v Sloveniji. Leži severno od Celja na poti proti Vojniku in je nastalo z zajezitvijo potoka Koprivnice, ki se pred celjskim naseljem Otok zlije v Savinjo, še prej pa jo napojita desna pritoka Sušnica in Ložnica, ter levi pritok Lahovški potok v naselju Spodnja Dobrova.

Zbiljsko jezero je zajezitveno jezero na reki Savi pri kraju Zbilje.

Črno jezero je jezero, ki leži na gozdnatem slemenu med Tremi Kralji in Osankarico na Pohorju na nadmorski višini 1197 m.

Lake Trboje (Slovene: Trbojsko jezero), also named Lake Mavčiče (Mavčiško jezero) and Lake Kranj (Kranjsko jezero), is an artificial lake west of the village of Trboje in the Municipality of Šenčur, northwestern Slovenia. It was created in 1986 as a reservoir for the Mavčiče Hydroelectric Plant by damming the Sava River.

Petelinjsko jezero je eno največjih presihajočih jezer v Pivški kotlini, nahaja se severovzhodno od Slovenske vasi v smeri proti vasi Trnje oz. cerkvi sv. Trojice. Območje jezera je del velikega kraškega polja, po katerem teče reka Pivka in jezero se polni oz. prazni v odvisnosti od količine vode, ki priteka z okoliških hribov. Za Palškim jezerom je drugo največje v skupini pivških jezer in v njem voda ostaja najdlje, do pol leta vsako leto - polno je spomladi od aprila do začetka sušnega obdobja, včasih pa tudi jeseni; ob najvišjem vodostaju je na najglobji točki globoko 5–7 m in ima površino 55 ha. Ob močnem deževju se lahko napolni v enem tednu. Je ovalne oblike, z daljšo stranico dolgo okoli kilometra in krajšo okoli pol kilometra. Njegovo dno je skoraj ravno, pri približno 530 metrov nadmorske višine. Voda pronica skozenj in v njem ni povezav s podzemljem. Pritočna je vzhodna stran jezera, na severni in južni strani jezera pa so ponori in estavele.

Gajševsko jezero je umetno akumulacijsko jezero na reki Ščavnici, ki leži med krajema Gajševci in Grabami pri Ljutomeru v Občini Križevci (z manjšim delom v Občini Ljutomer) na severovzhodu Slovenije. Nastalo je leta 1973 z izgradnjo nasipa, s katerim so zajezili Ščavnico in s tem ustvarili rezervoar za izlivanje poplavnih voda. V času normalnega vodostaja je plitvo in zamuljeno, s povprečno globino manj kot 3 m.

Perniško jezero je akumulacijsko jezero, ki je nastalo leta 1969 z izgradnjo pregrade na reki Pesnici pri kraju Pernica, severovzhodno od Maribora v Sloveniji. Namenjeno je uravnavanju vodnega režima reke in varstvu pred poplavami v porečju Pesnice. Akumulacija je dvodelna, pregrada jo deli približno na polovico; zgornji (severni) del, ki ga polnita Jareninski in Vukovski potok, zadržuje približno 1,4 milijona m³ vode, spodnji (južni), ki ga polni reka Pesnica neposredno, pa 2 milijona m³. Akumulacijo so naknadno nekoliko zmanjšali ob izgradnji odseka pomurske avtoceste med Mariborom in Lenartom, ki poteka po nasipu ob južnem robu, ob tem so nekoliko više prestavili tudi spodnjo zapornico.

Palško jezero je največje in eno izmed najbolj poznanih Pivških presihajočih jezer, ki se nahaja severno od vasi Palčje v zgorji Pivški kotlini. Jezero leži v približno 0,5 × 1,5 km veliki globeli z precej uravnanim dnom in položnim pobočjem proti severu, kjer se ob višjih vodostajih tudi pojavita tudi zaliva Njivice in Ždink ter skoraj povsem obdata 606 m visok Jezerščak, ob zelo veliki ojezeritvi pa tudi severnejši 612 m visok Seljivec. Ob različnih fazah ojezeritve se pojavi več manjših stranskih jezerc, večina od teh se ob povišanju gladine združi. Jezero ima najmanj 13 izvirov, ti ležijo na različnih nadmorskih višinah in tudi postanejo aktivni ob različnih fazah ojezeritve. Dno jezera je na okoli 546 m nadmorske višine, kar je v območju nihanja podtalnice in od nje dobi večino vode – voda v jezeru je v bistvu podtalnica, ki je preveč narasla, da bi ostala pod zemljo – voda se zato v jezeru zadržuje okrog tri mesece na leto.

Bačko jezero je presihajoče jezero severno od vasi Bač, po katerem se imenuje. Je eno izmed najvišje ležečih jezer v sklopu Pivških presihajočih jezer, zato se napolni le po obilnem deževju, vodna gladina pa le redko preseže 2 metra. Jezro, tako kot vsa druga presihajoča jezera v občini Ilirska Bistrica, ne leži v krajinskem parku Pivška presihajoča jezera. Jezero se največkrat lahko vidi jeseni ali spomladi. Blizu jezera je vojaški poligon Bač, kar predstavlja jezeru največjo grožnjo. Bačko jezero leži v največji izmed štirih globeli v bližini Bača, ki so bile novembra 2000 poplavljene, katerim je skupen strmejši jugovzhodni del. Globeli ležijo v liniji jugovzhod-severozahod, najnižja točka globeli, v kateri nastaja Bačko jezero pa je 560 m nad morjem in je tako nižja od ostalih, ki ležijo na nadmorskih višinah 570,2 m, 567,3 m in 565,9 m. V najvišji izmed njih leži tudi Laneno jezero, iz katerega je takrat voda po površju prelivala v 100 m oddaljeno Bačko jezero. Ob tem je zalilo tudi globel severovzhodno od Bačkega jezera in združilo obe jezeri v eno. Takratna prostornina vode (392.551 m³) je za šestkrat presegla to ob povprečnem vodostaju. Severno od Bačkega jezera je voda zapolnila še eno globel in nastalo je manjše jezero z največjo površino 4423 m², gladino vode na 569,5 m in prostornino 23,631m³. V okolici jezera so leta 2000 snemali film Nikogaršnja zemlja. Bačko jezero je tudi del učne poti Beu kamen, ki vodi tudi do Uhanove domačije (značilne Pivške hiše), gradu Kalc, Gradišča, naravnega mostu, hriba Tuščak (788 m), spomenika NOB, cerkve sv. Ane, kapele sv. Ivana in drugih znamenitosti v okolici.

Jezero za Kalcem, Veliki dol za Kalcem ali Jezero v Velikem dolu za Kalcem je eno manjših Pivških presihajočih jezer, ki se nahaja v dolini Veliki dol, severno od gradu Kalec. Dno kotanje je na enaki višini kot dno kotanje Kalskega jezera (553,8 m), vendar se jezero manjkrat pojavi, ker je bolj oddaljeno od reke Pivke. V dolino je po jugozahodnem pobočju speljan kolovoz.

Kalsko jezero je Pivško presihajoče jezero v okolici Zagorja, v ovalni kotanji blizu izvira Videmščice. V preteklosti so ljudje izkopali jarek, da bi osušili zemljo in so s tem povzročili, da je jezero večino časa vidno le v vzhodnem, nižjem delu kotanje; celotno kotanjo poplavi le ob večjih poplavah. Poimenovano je po gradu Kalec, ki je 750 metrov bolj severovzhodno. Dno kotanje je na enaki nadmorski višini kot to od Jezera za Kalcem (553,8 m n. v. po TTN 5; 552,35 m n. v. po LIDAR DMR), vendar je večkrat poplavljeno, saj je bližje reki Pivki. Na jugu in vzhodu je jezero obkroženo z dokaj strmim 40 m visokim pobočjem, na severu in zahodu pa s položnejšim pobočjem.

Cérkniško jézero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (z izjemo združenga Ribniško-kočevskega polja). Je svetovna znamenitost in je največje presihajoče jezero v Evropi.

Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države. Glavni pritok jezera je Savica, ki se v zahodnem delu jezerske kotanje prebija preko moren z balvani in se pri Ukancu izliva v jezero. Jezero je pretočno - iz jezera teče reka Jezernica, ki že po manj kot 100 m skupaj z leve strani pritekajočo Mostnico, ki priteka iz Voj, tvori reko Savo Bohinjko. Ob severnem robu jezera je več podvodnih kraških izvirov, med katerimi je najbolj poznan Govic.

Gradiško jezero je umetno zajezeno jezero v bližini kraja Gradišče v občini Lukovica.

Jezero Jasna je ime dveh med seboj povezanih umetnih jezer, ki se nahajata v bližini Kranjske Gore ob cesti na prelaz Vršič.

Divje jezero je kraško sifonsko jezero (vokliški izvir), ki se nahaja približno 2 km južno od Idrije.

Žovneško jezero je umetno zajezeno akumulacijsko jezero, ki se nahaja v občini Braslovče. Nastalo je leta 1978 s postavitvijo 73.000 kubčinih metrov obsegajoče zemeljske pregrade Trnava preko potoka Trnavca. Površina jezera je 49 ha, povprečna globina jezera pa 7 m. V prvi vrsti je bilo načrtovano zaradi poplavne varnosti. Služi tudi kot vir namakalne vode in gojišče rib.

Ptújsko jézero je s 346 hektari največje slovensko umetno jezero na Dravi pri Ptuju. Nastalo je z zajezitvijo reke Drave pod Ptujem (1978). Služi kot akumulacija za hidrocentralo Formin pa tudi kot rekreacijska površina za veslanje, jadranje in deskanje ter ribištvo.

Črno jezero (1319 mnm) je najnižje ležeče oziroma zadnje jezero v dolini Triglavskih (sedmerih) jezer. Svoje ime je dobilo zaradi lege v kotanji sredi gozda, ki se razprostira tik za robom Komarče. Zaradi razmeroma nizke nadmorske višine je najtoplejše izmed Sedmerih jezer. Dolgo je 150 m, široko 80 in globoko do 6 m. Hidrološko je povezano z višjeležečimi jezeri, katerih vode se preko Črnega jezera stekajo v slap Savica (izvir Save Bohinjke). V jezeru biva več vodnih živalskih vrst.

Ime Koseški bajer se uporablja tudi za jezerce v bližini Šinkovega Turna pri Mengšu.

Kreda je majhno umetno jezero v dolini Radovne na severozahodu Slovenije. Jezero je dobilo svoje ime po kredi, ki so jo tam kopali do leta 1985. Med kopanjem se je ustvarila vdolbina, ki se je počasi napolnila z vodo in nastalo je jezero. Izkopavanje se je končalo zaradi nedobičkonosnosti in naravovarstvenih skrbi (jezero je v Triglavskem narodnem parku), jezero pa je ostalo. Trenutno je območje jezera v zasebni lasti, mnogi obiskovalci doline se v poletnih mesecih v njem kopajo. Zaradi kopanja gline pa sta obala in dno jezera z njo prekrita. Zaradi tega se obala počasi vdira v vodo (do 50 cm letno). Poleg tega je jezero zelo motno. To je tudi razlog za številne poškodbe ob skokih v vodo z obale in bližnjih dreves, saj iz tam ni mogoče videti kaj je pod vodo. Ta je namreč tako motna da dno vidimo samo prve pol metra. Tako je že več ljudi pri skoku z glavo zadelo v dno, korenine ali hlode ki se nahajajo pod gladino in jih ni moč videti. Tudi če bi prišlo do utopitve na primer, reševalci ponesrečenca ne bi mogli najti saj je jezero izredno globoko, vidljivost pa je enaka nič. Pozimi jezero zamrzne, zato je na njem moč drsati. Uredijo tudi precej osnovno hokejsko igrišče ki je dostopno komurkoli. Prav tako je tudi odličen kraj za postanek če se odločite za kolesarjenje po dolini radovne.

Bukovniško jezero je akumulacijsko jezero, ki leži južno od naselja Bukovnica na jugovzhodu Goričkega.

Ivarčko jezero je manjše umetno jezero pod Uršljo goro v občini Ravne na Koroškem. Je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji.

Ledavsko jezero, imenovano tudi Kraško jezero, je umetno akumulacijsko jezero, na reki Ledavi. Vode Ledave in Lukaj potoka so zajezene s pregrado visoko 10 m. Jezero leži na nadmorski višini 234 mnm na območju vasi Ropoča in Krašči v Krajinskem parku Goričko. Njegova površina meri 218 ha.

Jezero Mola (tudi Molja in Mola jezero) je umetno jezero na potoku Molja v bližini brkinskih naselij Harije in Soze pri Ilirski Bistrici. Jezero je nastalo leta 1979 z zajezitvijo potoka, ob kateri je bilo potopljenih nekaj hiš vključno z mlinom. Na severno stran odteka več manjših potokov, ki se nadaljujejo v dolino potoka Klivnik, na katerem je ojezitev vode Klivniškega jezera. Prvobitna namembnost jezera Mola je uravnavanje vodostaja reke Reke v sušnih mesecih (kamor se potok Molja izteka), pa tudi visokovodna zaščita. Jezero služi še kot ribji rezervat, bogato je s ščukami, krapi in postrvmi. Jezero je precej veliko in ima zelo razgibano obrežje, saj meri obseg okrog 10 km. Vodna gladina jezera precej niha, tudi do 5 m, zato so brežine strme in malo oz. skoraj nič porasle. Le plitvejše severovzhodne predele jezera porašča trsje.

Pristava (tudi Šikerjev ribnik) je jezero v Močni.

Rudniško jezero, tudi Kočevsko jezero, se nahaja na Kočevskem polju, v severovzhodnem delu Kočevja, ob predelu Trata, Rudnik in naselju Šalka vas. Nastalo na dnu rudniške kotanje, v kateri so z dnevnim kopom izkoriščali rjavi premog. V času delovanja rudnika je v kotanjo pritekal Rudniški potok, polnil je dve večji luži, katerih vodo pa so v času obratovanja rudnika prečrpavali in jo uporabljali pri separaciji premoga. Vodo so po velikih ceveh odvajali v bližnjo reko Rinžo. Leta 1978 se je delo v rudniku prenehalo, voda pa je polagoma napolnila kotanjo. Jezero je globoko do 42 m, njegova površina je okrog 39 ha, obala pa meri okrog 3 km. Okoli jezera je speljana naravoslovna učna pot. Jezero danes ponuja številne rekreacijske možnosti, čolnarjenje, plavanje, potapljanje, ter pozimi drsanje. Leta 1989 je Ribiška družina Kočevje začela v jezero vlagati večje količine rib, veliko iz reke Rinže, v letu 2003 pa tudi iz Reškega jezera. V jezeru so kleni, linji, krapi, somi, rdečeperke, ščuke, amurji, idr.

Vanganelsko jezero je umetno jezero v zaledju Kopra, po koncu vasi Vanganel v smeri jug-jugovzhod na približni oddaljenosti polovice kilometra.

Blaguško jezero je jezero v naselju Blaguš v občini Sveti Jurij ob Ščavnici.

Planšarsko jezero je umetno jezero na potoku Jezernica na Zgornjem Jezerskem.

Krnsko jezero (tudi Veliko jezero ali Jezero na Polju) je največje slovensko visokogorsko jezero in je na nadmorski višini 1394 metrov.

Klivnik (tudi Klivniško jezero) je akumulacijsko jezero v Občini Ilirska Bistrica, med vasmi Tominje, Zalči, Podbeže in Zajelšje. Zgrajeno je bilo leta 1987. Nastalo je za jezom na potoku Klivnik. Namen zajetja je bogatenje nizkih pretokov (za reko Reko) in zadrževanje visokih voda (visokovodna zaščita). V jezeru vzrejajo ribe, dovoljen je tudi športni ribolov.

Hotiško jezero ali Jula Marof je jezero v vzhodni Sloveniji, ki leži ob glavni cesti Murska Sobota–Lendava, okoli kilometer zahodno od naselja Hotiza, ob meji med občinama Črenšovci in Lendava.

Komarniško jezero je bilo nekoč gojitveni ribnik (oktober 1996). Jezero je bilo nekdaj v lasti hrastovške graščine. Grad Hrastovec so imeli v lasti gospodje Hrastovški, nato Holeneški in Herbersteini. Poleg grajskega poslopja, kjer so trije ribniki, so imeli v posestvi tudi Komarniško jezero; namenjeno je bilo gojitvi rib. Jezero se je ohranilo, danes je povečano in namenjeno zadrževanju visokih vod. Daje še najbolj naravni videz med vsemi umetnimi jezeri v Pesniški dolini.

Slivniško jezero je umetno jezero v neposredni bližini Gorice pri Slivnici, ob cesti proti Loki pri Žusmu. Napolnjeno je bilo leta 1976 za potrebe Železarne Štore. Zaradi razvoja tehnologije ga ta ni več potrebovala, zato je ostalo kot zadrževalnik poplavne vode ter kot jezero za ribolovno in turistično dejavnost. V jezero priteka potok Ločnica, iz njega pa izteka reka Voglajna.

Drtijsko jezero (po domače »Havaji«) je manjše akumulacijsko jezero oz. tehnološki industrijski bazen pri kraju Drtija blizu Moravč.

Jeredovce so najsevernejše Pivško presihajoče jezero in edino v Občini Postojna. Ležijo vzhodno od Žej, kjer je včasih potekala pot na Bile. Je tudi najmanj poznano izmed vseh Pivških presihajočih jezer. V okolici je zelo rodovitna zemlja, zato je bilo tu včasih popularno kmetovanje, vendar se je v zadnjih tridestih letih, odkar je jezero v vojaškem območju Poček, se je okolica zarasla z drevesi. Okolica je tudi prerita z odtisi tankovskih gosenic. Leži v istoimenski potegnjeni, z blagimi pobočji obrobljeni globeli, ki jih lahko hitro preplavi in se s tem kar nekajkrat poveča. Dno globeli je na 537 m nadmorske višine, kar je precej visoko glede na gladino reke Pivke v bližini, zato se bolj poredko napolni. Jezero je precej težko opaziti iz zraka, saj se skriva pod krošnjami dreves. V jezeru se radi zadržujejo hribski urhi, okrog njega pa metulji ogrožene vrste reblov mravljiščar (Maculinea rebeli). V jezeru so našli tudi primerke endemične vrste kraški škrgonožec (Chirocephalus croaticus), ki stalno živi le v Petelinjskem jezeru. Največjo grožnjo ohranjenosti območja ezera predstavlja lega v vadišču Poček. Leži tudi v enem izmed najbolj geološko raznolikih območij Pivške kotline. Jezero je del Izove pohodne poti.