Ljubljana

Šentpetrski most je eden izmed mostov v Ljubljani, ki prečka Ljubljanico, in sicer povezuje Petkovškovo nabrežje na levem bregu in Poljanski nasip na desnem bregu reke.

Četrtna skupnost Sostro je ožja enota Mestne občine Ljubljana, ki obsega vzhod in jugovzhod občine, ter zajema predmestne četrti oz. naselja, nekdanje vasi, zdaj vključene v mestno naselje Ljubljana: Sostro, Dobrunje, Zadvor, Zavoglje (oz. zaselke: Pod Ježo, Na Trnjavi, Križavka, Žabja vas, Betežica) in podeželska naselja na jugovzhodnem in obsežnem hribovitem vzhodnem delu občine: Sadinja vas, Češnjica, Zagradišče, Podmolnik, Podlipoglav, Veliki in Mali Lipoglav, Šentpavel, Repče, Brezje pri Lipoglavu, Besnica, Vnajnarje, Volavlje, Prežganje, Veliko in Malo Trebeljevo, Mali Vrh pri Prežganju, Javor, Pance, Selo pri Pancah, Janče, Tuji Grm, Dolgo Brdo in Ravno Brdo. ČS Sostro je z več vidikov izrazito posebna ČS v Mestni občini Ljubljana: površinsko je z 88,56 km² daleč največja ljubljanska četrtna skupnost, ki obsega skoraj tretjino ozemlja mestne občine Ljubljana in tudi veliko večino samostojnih naselij v občini. Šteje samo 6.816 prebivalcev (2020), kar je (z izjemo Četrtne skupnosti Šmarna gora) najmanj med ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi. Je torej izrazito najbolj podeželska ČS Ljubljane, ki obsega največje hribovito ozemlje Mestne občine (na vzhodu) in v kateri je mestno območje, ki je dejansko tudi sámo podeželsko oz. primestno, dosti manjše od podeželskega (ima pa le dobro polovico prebivalstva skupnosti), obenem je torej tudi najredkeje poseljena.

The Slovenian Parliament (Slovene: Slovenski parlament) is the informal designation of the general representative body of the Slovenian nation and the legislative body of the Republic of Slovenia.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki:

Stanežiče so razpotegnjeno urbanizirano naselje v Mestni občini Ljubljana. Ležijo na zahodnem robu Ljubljanskega polja, severozahodno od Šentvida, ob vznožju Staneškega hriba (448 m), ki je severovzhodni obronek Polhograjskega hribovja. Z njega odteka v reko Savo več majhnih potokov.

Centralno pokopališče Žale je največje pokopališče v Ljubljani in Sloveniji. Leži v Mestni občini Ljubljana, natančneje v četrtni skupnosti Bežigrad, na SV mesta. Z njim upravlja in na njem pogrebno dejavnost izvaja javno podjetje Žale, ki je leta 2006 slavilo 100 let obstoja.

Ljubljanica je 41 km dolga reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save. Izvira iz več kraških izvirov v bližini Vrhnike, prečka celotno Ljubljansko barje, teče skozi mesto Ljubljana in po južnem robu Ljubljanskega polja ter se pri naselju Podgrad izliva v Savo. Njeno kraško zaledje je veliko obsežnejše in sega daleč na jug v dinarskokraški svet, vendar njegova površina ni natančno določena, saj se zaradi krasa površinska razvodnica ne sklada z zračno.

Arena Stožice je večnamenska prireditvena dvorana na severni strani Ljubljane. Namenjena je predvsem kulturnim in športnim dogodkom. Je najsodobnejša in največja v Sloveniji in ustreza vsem zahtevam Evrolige za igranje mednarodnih tekem. V njej domače tekme igrajo klubi KK Union Olimpija, RK Krim in ACH Volley. Dvorana ima 12.480 sedežev za košarko in rokomet ter 14.800 za koncertne prireditve. Površina dvorane je 14.164 kvadratnih metrov. Arena stoji v severozahodnem delu Športnega parka Stožice. Poleg nje je Stadion Stožice, ki je bil zgrajen sočasno z dvorano. Arhitekturni kompleks gradbeno še ni zaključen.

Šiška Sports Park (Slovene: Športni park Šiška) is a multi-purpose sports venue in Ljubljana, Slovenia. The venue includes a main football stadium with outdoor track and field, an athletics hall, two football fields with artificial turf, and tennis courts. The main football stadium is commonly named ŽAK Stadium (Slovene: Stadion ŽAK), which has been used as a venue for several Ljubljana-based clubs, namely NK Ljubljana, NK Interblock, NK Olimpija Ljubljana and NK Bravo, for their matches in the Slovenian First League.

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (kratica AGRFT) je edina ustanova v Sloveniji, ki izobražuje za poklice na omenjenih področjih. Je članica Univerze v Ljubljani.

Stadion Stožice je nogometni stadion v Ljubljani. Je najsodobnejši in največji stadion v Sloveniji, ter ustreza vsem zahtevam UEFE in FIFE za igranje mednarodnih nogometnih tekem. Je domači stadion nogometnega kluba NK Olimpija in slovenske nogometne reprezentance, hkrati pa je stadion namenjen tudi drugim športnim in kulturno – zabavnim prireditvam. Skupna površina stadiona je 24.614 m².

Slovensko mladinsko gledališče (SMG), ustanovljeno v Ljubljani leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. Od konca petdesetih let deluje v Plečnikovi stavbi Akademskega kolegija. Do osemdesetih letih dvajsetega stoletja se je razvilo v središče gledaliških raziskav in angažiranega gledališča. Danes je prepoznavno po širokem spektru inovativnih poetik različnih mlajših režiserjev in po fenomenu ansambelske energije, brookovskega pristopa do igre, kjer ne gre za sistem zvezdništva, ampak za igralski laboratorij, v katerem se posamezne bravurozne vloge povezujejo v močno celoto igralskega ansambla.

Zmajski most je cestni most čez Ljubljanico, ki se nahaja severovzhodno od Vodnikovega trga v Ljubljani. Zgrajen je bil za časa županovanja Ivana Hribarja kot nadomestilo za leseni Mesarski most, ki je stal prej na tistem mestu in je bil poškodovan v ljubljanskem potresu leta 1895. Zgradba je bila za tisti čas inovativna, iz armiranega betona po tehniki avstrijskega inženirja Josefa Melana. Namesto železnih palic, vgrajenih v betonsko strukturo, je bil zgrajen na oboku iz železnih tramov, kar je omogočilo gradnjo brez začasne podporne strukture.

Tromostovje je kompleks kamnitega mostu in dveh dodanih betonskih brvi za pešce v Ljubljani. Premostitve so zgrajene čez reko Ljubljanico na ključni točki mesta ob zavoju reke pod grajskim gričem med Prešernovim trgom in Stritarjevo.

Lipe so naselje na Ljubljanskem barju, v Mestni občini Ljubljana. So nadaljevanje Črne vasi in zadnja vas na ozemlju Mestne občine Ljubljana ob cesti proti Podpeči. Proti jugu vodi ravna asfaltirana cesta tudi proti vasi Podkraj, ki leži ob cesti Ig-(Tomišelj)-Podpeč v občini Ig. Skozi naselje vozi mestna avtobusna linija št. 19B.

Veliki Lipoglav je vas v Mestni občini Ljubljana. Južno od njega je vas Mali Lipoglav.

Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja. Ima dva vrhova: nižjo Šmarno goro (669 m) in višjo Grmado (676 m), med obema leži (preval) sedlo / Na Sedlu (573 m), na severu je od osrednjega masiva nekoliko odmaknjeno Gradišče (471 m) in na vzhodu Debeli hrib (430 m).

Hála Tívoli (Športna dvorana Tivoli) je športni objekt v mestu Ljubljana pod Šišenskim hribom in Rožnikom.

Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani je stolnica Nadškofije Ljubljana in župnijska cerkev Stolne župnije svetega Nikolaja v Ljubljani.

Cerkev sv. Cirila in Metoda je cerkev slovenske veje Srbske pravoslavne cerkve, ki stoji med Prešernovo in Tivolsko cesto, v neposredni bližini Narodne galerije, Moderne galerije in parka Tivoli v Ljubljani. Je edini značilen primer pravoslavne (neobizantinske) arhitekture iz obdobja med obema svetovnima vojnama na slovenskem, ki izstopa predvsem po bogati poslikavi notranjosti.

Železniški muzej Slovenskih železnic v Ljubljani skrbi za ohranjanje zgodovine železnice v Sloveniji. Začel je nastajati v nekdanji kurilnici na postaji Ljubljana Šiška na Parmovi ulici 35 in se postopoma razvil v manjši, a izoblikovan in celovit muzej.

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani (UL AG) je kot visokošolska glasbena ustanova edina glasbena akademija v Sloveniji. Kot ena izmed treh umetniških akademij je članica Univerze v Ljubljani. Na tej ustanovi se je poklicno izšolala večina slovenskih glasbenikov - instrumentalistov, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov. Do osamosvojitve Republike Slovenije se je na njej izšolalo tudi veliko glasbenikov bivših jugoslovanskih republik.

Narodna in univerzitetna knjižnica (kratica NUK) je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi. Njena osnovna naloga je zbiranje, urejanje, hranjenje in posredovanje slovenske pisne kulturne dediščine. Poleg nacionalne NUK opravlja še vrsto drugih funkcij, in sicer osrednje državne knjižnice, univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani, centra za razvoj slovenskih knjižnic, po definiciji mednarodnega bibliotekarskega združenja IFLA pa je tudi osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji.

Grad Tivoli (tudi grad Podturn ali dvorec Tivoli) je dvorec v ljubljanskem parku Tivoli, ki stoji ob vznožju hriba Rožnik. Dobro je viden iz središča mesta, saj kot podaljšek Cankarjeve ceste vodi do njega Jakopičevo sprehajališče (nekoč Lantierijevo sprehajališče).

Grad Bokalce stoji na vzpetini ob ljubljanski zahodni obvoznici blizu potoka Gradaščica, na naslovu Pot na Bokalce 32.

Mestna občina Ljubljana (s kratico MOL) je mestna občina s 300.354 prebivalci (2025), največja v Sloveniji, ki obsega mesto Ljubljana, glavno mesto Slovenije in nekaj manjših okoliških naselij, ki večinoma ležijo vzhodno, nekaj pa jih je tudi severno oz. severozahodno in jugozahodno od mesta. Zavzema površino 275 km². Je najštevilneje naseljena občina v Sloveniji.

Živalski vrt Ljubljana je bil odprt 10. marca leta 1949 in je še danes edini javni živalski vrt v Sloveniji. Prva bivališča za živali so bila nameščena v središču Ljubljane na Kolodvorski ulici blizu današnje RTV Slovenija, leta 1951 pa se je preselil na današnje območje - jugozahodni del Rožnika, kjer zavzema 19,6 ha površine. Območje živalskega vrta se nahaja v okolju naravnega gozda in travnikov in je del zaščitenega krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Mestna hiša v Ljubljani je bila zgrajena v poznem 15. stoletju (1484). Stavbenik je bil Peter Bezlaj. Baročno podobo, kakršna je sedaj, je dobila med 1717 in 1719. Takrat jo je dozidal in uredil stavbenik Gregor Maček starejši.

Četrtna skupnost Polje (do leta 1952 Devica Marija v Polju, nemško Mariafeld) je ožja enota Mestne občine Ljubljana, ki zajema ljubljanske vzhodne četrti (današnja primestna satelitska naselja oz. nekdanje vasi) Polje, Novo Polje, Vevče, Slape, Spodnji in Zgornji Kašelj, Zalog (stari in novi), Brinje, Spodnja in Zgornja Zadobrova ter Podgorje, ki je edini zaselek Ljubljane, ki leži v ČS Polje na desnem bregu Ljubljanice. Vsa omenjena naselja ležijo na vzhodnem delu Ljubljanskega polja. Na severovzhodu ČS Polje je tudi edino samostojno naselje Podgrad, katerega ozemlje zavzema njen vzhodni, hribovit del (na desnem bregu Ljubljanice). ČS Polje meri 2210 ha (22,1 km²) in ima 20.394 prebivalcev (2020), meji pa na ČS Sostro na jugu in vzhodu, na ČS Moste in ČS Jarše na zahodu, kratek odsek na ČS Črnuče na severozahodu ter na občino Dol pri Ljubljani na severu preko Save. V ČS Polje leži tudi krajinski park in izletniška točka Zajčja Dobrava. Blizu naselja Rdeče Blato pri Kašlju je ob dveh mrtvicah Ljubljnice mokrišče V produ.

Četrtna skupnost Posavje je ožja enota Mestne občine Ljubljana.

Vojašnica Edvarda Peperka (nekdanja vojašnica Bratstva in Enotnosti nato vojašnica Franca Rozmana - Staneta) je bila vojašnica JLA, od osamosvojitve Slovenije pa vojašnica Slovenske vojske; zgrajena je bila leta 1975. Nahaja se na Leskoškovi 7 v Ljubljani.

Fužinski most je most preko Ljubljanice in stoji v trasi Chengdujske ceste, ta pa povezuje Zaloško cesto in Trpinčevo ulico v Ljubljani.

Predsedniška palača ali Vladna palača je sedež Urada predsednika Republike Slovenije in Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije. Stoji na vogalih Prešernove ceste, Erjavčeve ceste in Gregorčičeve ulice v Ljubljani. Leta 1993 je bila razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Gruberjeva palača je poznobaročna profana, delno dozidana stavba med Zvezdarsko ulico, Rožno ulico in robom današnjega Levstikova trga (Šentjakobski trg) v srednjeveškem delu Ljubljane. Nosi ime jezuitskega arhitekta Gabriela Gruberja, ki jo je dal postaviti.

Gunclje (319 mnm) so danes predmestno ljubljansko naselje, nekdaj pa vas pri Ljubljani. Ležijo približno 8 kilometrov severozahodno od centra mesta ob Celovški cesti. Gunclje obsegajo približno 80 hektarjev (0,8 km²) in so del četrtne skupnosti Šentvid.

Palača Kresija je stavba, ki skupaj s Filipovim dvorcem označuje vstop v staro mestno jedro Ljubljane, glavnega mesta Slovenije. Stavba ima status spomenika lokalnega pomena.

Institut »Jožef Stefan« (s kratico IJS) je slovenski javni raziskovalni zavod, ki zbira, ustvarja in širi naravoslovno in tehniško znanje na ravni odličnosti v dobrobit Slovencev in celotnega človeštva. Sestavljen je iz odsekov (fizika, kemija, elektronika, ...), skupin in centrov (odličnosti, infrastrukturni, tehnološki, itd.).

Hradeckega most je drugi najstarejši ohranjen most v Ljubljani. Je litoželezni most iz druge polovice 19. stoletja in je do sedaj edini most v Sloveniji, ki je bil v času obstoja s prvotne lege premaknjen dvakrat. Sedaj premošča Ljubljanico na lokaciji med Prulami in Krakovim, blizu sotočja z Gradaščico.

Kazina je ljubljansko neoklasicistično poslopje, ki stoji na severni strani parka Zvezda na Kongresnem trgu št. 1.

Športni park Kodeljevo leži v predelu Ljubljane z imenom Kodeljevo, ob vznožju Golovca ob ljubljanskih Novih Poljanah. Prve športne objekte so v parku začeli graditi okoli leta 1960 po načrtih Stanka Bloudka. Danes s parkom upravlja Šport Ljubljana (www.sport-ljubljana.si).

Ime Koseški bajer se uporablja tudi za jezerce v bližini Šinkovega Turna pri Mengšu.

Koseški bajer, Martinek bajer ali Koseško jezero je manjše jezero na obrobju Ljubljane, natančneje na zahodni strani Šišenskega hriba vzhodno od soseske Mostec.

Univerzitetni klinični center Ljubljana (kratica UKC) je javni zdravstveni zavod, ki »opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost.

Hipodrom Stožice oz. Hipodrom Ljubljana je hipodrom, kjer potekajo konjske dirke. Nahaja se med reko Savo in severno ljubljansko obvoznico, na obrobju naselja Stožice in tik ob krožišču Tomačevo ter v bližini WTC Ljubljana in Športnega parka Stožice.

Zapornica na Ljubljanici je monumentalna vodna zapornica, ki stoji na koncu reguliranega korita Ljubljanice med Poljanskim nasipom in Vrazovim trgom v bližini Cukrarne vzhodno od stare Ljubljane. Služi za uravnavanje vodostaja Ljubljanice v središču Ljubljane. V bližini prečkata Ljubljanico še nov Fabianijev most (dolvodno) in Šempetrski most (gorvodno).

Mladika je kompleks nekdanjega liceja in dekliškega internata v dveh palačah na Prešernovi cesti 25 in ob Šubičevi ulici v Ljubljani. V stavbah je sedež Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Četrtna skupnost Šentvid je četrtna skupnost Mestne občine Ljubljana, ki zajema skrajno severozahodne ljubljanske predmestne četrti oz. naselja Šentvid, Vižmarje, Brod, Poljane, Trata, Podgora, Pržan) in bližnje samostojne vasi-naselja: Medno, Dvor, Stanežiče, Gunclje oziroma območje nekdanjih krajevnih skupnosti Šentvid, Gunclje–Male Vižmarje, Vižmarje–Brod in Stanežiče nekdanje Občine Ljubljana-Šiška med gozdnatim Šentviškim hribom, ki pokriva skoraj polovico njene površine, in desnim bregom reke Save, ki jo kot naravna ovira na severu razmejuje od Četrtne skupnosti Šmarna gora. Na vzhodu meji na Četrtno skupnost Posavje, na jugu na Četrtno skupnost Dravlje (meja je Cesta Jožeta Jame in v podaljšku preko Stegen) ter na zahodu oz. severozahodu na Občino Medvode. Četrtna skupnost Šentvid meri skoraj 1583 ha in ima 14.216 prebivalcev (2020).

Cerkev sv. Jerneja (tudi Stara cerkev) v Šiški je rimskokatoliška podružnična cerkev, ki je del župnije Ljubljana - Šiška.

Ljubljana () (pogovorno slovensko Lublana, italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije. Leži v središču države, v stičišču pokrajin Gorenjske, Notranjske in Dolenjske, ki so nekoč tvorile deželo Kranjsko. Z okoli 290.000 stalnimi prebivalci (2025) na 163,8 km² je največje in najbolj naseljeno mesto v državi ter središče Mestne občine Ljubljana in osrednjeslovenske statistične regije.

Socialistična republika Slovenija je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije. Obsegala je ozemlje današnje Republike Slovenije; na zahodu je mejila na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, ter na jugu in vzhodu na SR Hrvaško v okviru SFRJ. SR Slovenija je bila gospodarsko najbolj razvit del SFRJ. 8. marca 1990 se je preimenovala v Republiko Slovenijo.

Ljubljanska Drama je gledališka zgradba, ki stoji na vogalu Erjavčeve in Slovenske ceste v Ljubljani. V njej domuje Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana.

Slovenska filharmonija je osrednja slovenska glasbena ustanova v evropskem merilu. Pod njenim okriljem delujeta Orkester Slovenske filharmonije in Zbor Slovenske filharmonije. Stavba Slovenske filharmonije stoji na Kongresnem trgu v Ljubljani in v njej filharmonija tudi deluje. Njena redna prizorišča so dvorana Marjana Kozine na Kongresnem trgu v Ljubljani in Gallusova dvorana v Cankarjevem domu na Trgu republike v Ljubljani.

Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, prej Kristusova cerkev (Christuskirche) je edina cerkvena stavba Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Ljubljani. Dokončana je bila leta 1851 in posvečena leta 1852.

Državni zbor Republike Slovenije ali kratko državni zbor je osrednja, najvišja predstavniška in zakonodajna institucija Republike Slovenije. Predstavlja spodnji dom slovenskega parlamenta, zgornji dom zaseda Državni svet Republike Slovenije. Državni zbor je začel delovati po volitvah leta 1992 (te so bile 6. decembra 1992), ko se je iztekel mandat Skupščini Republike Slovenije. Prva konstitutivna seja je bila 23. decembra 1992. Glede na določbe Ustave in odločitev ustavnega sodišča predstavlja večji del nepopolnega dvodomnega slovenskega parlamenta.

Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (kratica TE-TOL) je največja klasična kogeneracija toplote in električne energije po oddani toplotni moči v Sloveniji. Deluje od leta 1966, ko je nadomestila mestno termoelektrano. Za proizvodnjo energije uporablja rjavi premog in lesno biomaso.

Cerkev Marijinega oznanjenja (pogosteje kar frančiškanska cerkev) je ena izmed najbolj obiskanih ljubljanskih cerkva, morda tudi zaradi svoje lokacije (Prešernov trg). Je samostanska cerkev zraven stoječega frančiškanskega samostana in župnijska cerkev župnije Ljubljana - Marijino oznanjenje.

Železniška postaja Ljubljana je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje mesto Ljubljana. Postaja predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi. Stoji na Trgu Osvobodilne fronte, ob severnem robu starega mestnega jedra. Na ploščadi pred njo je glavna avtobusna postaja. Zgrajena je bila leta 1849 kot prva železniška postaja v mestu, po tipskem načrtu za avstrijsko južno železnico, na kar spominja predvsem stolp z uro.

Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana je finančna ustanova (borza), ki omogoča trgovanje z vrednostnimi papirji. Sedež ima na Slovenski cesti 56 v Ljubljani. Borza je bila ustanovljena 26. decembra 1989. V letu 2015 jo je njena prejšnja lastnica Skupina CEESEG prodala Zagrebški borzi. Predsednik uprave je Aleš Ipavec, članica uprave je Nina Vičar.

Prešernov trg je eden izmed križiščnih trgov v Ljubljani. Poimenovan je po slovenskem pesniku Francetu Prešernu. Nahaja se nad levim bregom Ljubljanice ob Tromostovju, nasproti srednjeveškega mestnega jedra.

Toško Čelo je naselje oziroma vas v Mestni občini Ljubljana na nadmorski višini 552 m in edino samostojno naselje v ljubljanski Četrtni skupnosti Dravlje. Kraj je prijetna izletniška točka, saj je z vrha slemena lep razgled na mesto in širšo okolico. Vas je bila leta 1943 požgana, po vojni pa so jo obnovili.

Zgornja Besnica je naselje v Mestni občini Ljubljana. Z Ljubljano je kraj ob delavnikih povezan z redno mestno avtobusno linijo št. 26.

Četrtna skupnost Center je ožja enota Mestne občine Ljubljana, ki zajema četrti v središču Ljubljane, ki ležijo med Rožnikom in parkom Tivoli na eni ter Golovcem na drugi strani. Meri 507 ha in ima 25.795 prebivalcev (2020). Obsega ozemlje nekdanje najmanjše slovenske Občine Ljubljana-Center, ki je zaradi centralnega položaja nekoč mejila na vse štiri preostale ljubljanske občine (Šiška, Bežigrad, Moste-Polje, Vič-Rudnik), danes pa na kar 9 od preostalih 16 (torej na večino) ljubljanskih četrtnih skupnosti (Šiška, Bežigrad, Jarše, Moste, Golovec, Rudnik, Trnovo, Vič, Rožnik).

Medno je obcestno naselje v Mestni občini Ljubljana, ki leži 10 km severozahodno od centra Ljubljane ob cesti in železnici Ljubljana–Kranj. Skozenj poteka dvopasovna regionalna cesta Medvode - Ljubljana, ki je ena izmed najbolj prometno obremenjenih cest v Sloveniji. Naselje je odlično povezano z železnico in medkrajevnimi avtobusnimi linijami s Kranjem, Škofjo Loko in prestolnico. S slednjo ga povezuje še redna mestna avtobusna linija št. 25. Naselje je poznano tudi po viseči leseni brvi preko reke Save do Vikrč, nekdaj pa po priljubljeni gostilni Cirman.

Narodni muzej Slovenije je najstarejša slovenska kulturna ustanova, ki neprekinjeno deluje od leta 1821.

Ljubljanski grad je ljubljanska srednjeveška arhitekturna znamenitost, ki stoji na severozahodnem delu Grajskega griča na nadmorski višini 376 m.

Gabrje pri Jančah so naselje v Mestni občini Ljubljana.

Spodnje Gameljne so naselje v Mestni občini Ljubljana.

Zgornje Gameljne so naselje v Mestni občini Ljubljana. Naselje s centrom mesta povezujejo mestne avtobusne linije št. 1B, 8 in 8B.

Črna vas je obcestno naselje z nekaj več kot 1.100 prebivalci v Mestni občini Ljubljana, ki se razteza na severovzhodu Ljubljanskega barja v dolžini okoli 4 km vzdolž ravne ceste, ki od križišča z Ižansko cesto vzporedno z Ljubljanico vodi v Podpeč. Črna vas se nadaljuje z vasjo Lipe, ki je časovno nastala pred njo. Črna vas je vse od svojega nastanka v 19. stoletju na delu mestnega območja Ljubljane, dolgo časa ostala v njegovih mejah, saj se je šele v samostojni Sloveniji kot naselje osamosvojila.

Tuji Grm je naselje v Mestni občini Ljubljana. Z Ljubljano je kraj ob delavnikih povezan z redno mestno avtobusno linijo št. 26. Iz kraja se je možno podati na Janče (792 m) do cerkve Sv. Miklavža in do planinskega doma, od koder je lep razgled.

Pance so naselje v Mestni občini Ljubljana. Vas leži na nadmorski višini 500 metrov na meji med občino Ljubljana ter občino Grosuplje. Dostop je možen z več strani tako iz Ljubljanske kotline kot tudi iz Grosuplja ali Šmarja-Sap, z Ljubljano je kraj ob delavnikih povezan z redno mestno avtobusno linijo št. 26. Njena lega je tudi razlog, da je območje uvrščeno na seznam strateško pomembnih točk Slovenske vojske.

Zagradišče je naselje v Mestni občini Ljubljana.

Četrtna skupnost Šiška je ožja enota Mestne občine Ljubljana. Meri 736 ha in ima 35.532 prebivalcev (2020), kar je največ med vsemi ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi ter zajema ljubljanske severozahodne četrti (Spodnja in Zgornja Šiška s sosesko ŠS-6, Koseze, industrijska cona Šiška z Litostrojem in remizo Ljubljanskega potniškega prometa). Meji na četrtne skupnosti Center, Bežigrad, Rožnik, Dravlje in Posavje. Meja ČS Šiška gre preko Tivolija, po Šišenskem hribu, tako da v celoti vključuje Mostec, avtocestnem obroču (vključuje razcep-križišče zahodne in severne mestne obvoznice, po kateri gre) in železniški progi Ljubljana-Kamnik oz. gorenjski progi.

Podlipoglav je naselje v Mestni občini Ljubljana. Z Ljubljano je kraj ob delavnikih povezan z redno mestno avtobusno linijo št. 26.

Besnica je razpotegnjeno naselje v Mestni občini Ljubljana. Razteza se v dolini ob istoimenskem potoku Besnica, vzhodno od Ljubljane. Naselje sestoji iz dveh delov, in sicer iz Srednje in Zgornje Besnice.

Šentpavel je naselje v Mestni občini Ljubljana.

Ravno Brdo je naselje v Mestni občini Ljubljana.

Park Tivoli je največji park v Ljubljani. Leži na zahodni strani mesta, pod Rožnikom in Šišenskim hribom.

Podgrad je naselje v Mestni občini Ljubljana oz. edino samostojno naselje v njeni četrtni skupnosti Polje. Leži neposredno ob železniški progi Ljubljana - Zidani Most, ob sotočju treh rek: Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice. Iz Podgrada vodi cesta pod Kašeljskim gričem v dolino Besnice.

Četrtna skupnost Bežigrad je ožja enota Mestne občine Ljubljana, ki zajema ljubljanske severne četrti. Meri 724 ha in ima 34.670 prebivalcev (2020).

Stadion Bežigrad (znan tudi kot Centralni stadion, ali kot Plečnikov stadion) je športni stadion za Bežigradom v Ljubljani, ki so ga po zasnovi Jožeta Plečnika začeli graditi 1925 za katoliško telovadno organizacijo Orel. Zaradi pomanjkanja sredstev in političnih razlogov je gradnja potekala počasi in postopoma. Leta 1935 je bila za potrebe organizacije evharističnega kongresa zgrajena znamenita večnadstopna tribuna. Gradnja je bila v celoti dokončana šele po drugi svetovni vojni, ko so na stadinu uredili nogometno igrišče. Do dokončanja Stadiona Stožice je bil to domači stadion Nogometnega kluba Olimpija, od leta 1995 do leta 2004 pa je gostil tudi tekme slovenske nogometne reprezentance. Na stadionu so poleg športnih potekale tudi glasbene in druge prireditve. Prenove potreben stadion je odkupil slovenski poslovnež Joc Pečečnik, ki pa zaradi težav s pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja svojih načrtov o rekonstrukciji in izgradnji drugih objektov ob stadionu ni uresničil. Od leta 2008 je stadion zaprt in zaradi nevzdrževanja propada.

Mali Vrh pri Prežganju je naselje v Mestni občini Ljubljana.

Brezje pri Lipoglavu je naselje v Mestni občini Ljubljana.

Češnjica je naselje v Četrtni skupnosti Sostro Mestne občine Ljubljana.

Volavlje so naselje v Mestni občini Ljubljana. Z Ljubljano je kraj ob delavnikih povezan z redno mestno avtobusno linijo št. 26. Nekatere hiše so spomeniško zaščitene, saj so "preživele" 2. svetovno vojno.

Dvor je naselje v Mestni občini Ljubljana.

Statistični urad Republike Slovenije (kratica SURS) je slovenska vladna služba za izvajanje državne statistike.

Veliko Trebeljevo je naselje v Mestni občini Ljubljana. Naselje se nahaja na slemenu med dolinama potokov Reka in Besnica. Prvi zapisi o kraju datirajo v leto 1145. Sredi naselja stoji cerkev Sv. Križa, ki so jo postavili stiški menihi, saj je tedaj vas spadala pod stiški samostan. Danes je v vasi domačija, ki se ukvarja s kmečkim turizmom. Naselje je izhodišče za številne izlete v naravo, predvsem do znane izletniške točke Obolno (776 m). Mimo kraja ob delavnikih poteka redna mestna linija 26.

Prežganje je naselje v Mestni občini Ljubljana. Z Ljubljano je kraj ob delavnikih povezan z redno mestno avtobusno linijo št. 26. Vas ima svoj gasilski dom. Prostovoljno gasilsko društvo Prežganje deluje na celotnem območju nekdanje Krajevne skupnosti Besnice.

Malo Trebeljevo je naselje v Mestni občini Ljubljana. Z Ljubljano je kraj ob delavnikih povezan z redno mestno avtobusno linijo št. 26.

Janče je lahko tudi moško osebno ime.

Janče so naselje na jugovzhodnem obrobju Mestne občine Ljubljana. Ležijo na hrbtu Janškega hriba na desnem bregu Save nad Jevnico. Nadmorska višina znaša 784m.

Rašica [rašíca] je gručasta vas v Mestni občini Ljubljana.

Vnajnarje so naselje v Mestni občini Ljubljana.

Podmolnik je naselje v Mestni občini Ljubljana. Ime je dobila po bližnjem hribu Molniku (582 m). Sredi vasi pa je osamljen hrib Mareček. Legenda pravi, da je bil na hribu grad, v katerem je živel graščak, ki je bil zelo nasilen in je pobijal podložnike, če niso izpolnili njegovih želja. Ker je moril ljudi, so ga klicali Mureček, zato se hribu reče Mareček. V vasi je bife in frizerski salon.

Sadinja vas je naselje v Mestni občini Ljubljana. Z Ljubljano je kraj ob delavnikih povezan z redno mestno avtobusno linijo št. 26.

Akadémski kolégij (tudi Baragovo semenišče) je zgradba za Bežigradom v Ljubljani, na Vilharjevi cesti 11 in 13. Z gradnjo so pričeli leta 1936 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, ki pa se je avtorstvu kasneje zaradi sprememb v načrtih projektanta in gradbenika Antona Suhadolca, odrekel. Akademski kolegij je bil urejen po 2. svetovni vojni, a nikoli povsem dokončan.

Šentjakobska cerkev v Ljubljani, uradno župnijska cerkev svetega Jakoba, znana tudi kot župnijska cerkev Župnije Ljubljana - Sveti Jakob, stoji na Levstikovem trgu. Cerkev, ki je posvečena apostolu svetemu Jakobu starejšemu, zavetniku romarjev, je prva jezuitska cerkev na Slovenskem. Njen notranji prostor krasijo umetnine različnih slikarjev in kiparjev, med njimi Francesca Robbe, ki je avtor velikega oltarja iz leta 1732 ter nekaterih oltarjev v kapelah, ter Janeza Šubica, avtorja stropnih poslikav. Bogato kamnito oltarno opremo krasita tudi oltarja iz črnega marmorja, posvečena Svetemu križu in Žalostni Materi božji iz zadnje četrtine 17. stoletja. Cerkev, ki je bila postavljena med letoma 1613 in 1615, je pomemben primer beneške baročne umetnosti in kulture ter ključni ljubljanski kulturni spomenik.

Uršulinska cerkev Svete Trojice, tudi nunska cerkev, je samostanska cerkev v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije.

Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec (angleško Golovec Astronomical and Geophysical Observatory; okrajšava AGO; koda IAU 103 Ljubljana) je narodni astronomski in geofizikalni observatorij na ljubljanskem Golovcu. Astronomski del observatorija je pedagoška ustanova Fakultete za matematiko in fiziko (FMF) Univerze v Ljubljani.

Kristalna palača je nebotičnik v Ljubljani, ki sodi v sklop trgovskega centra BTC na Šmartinski cesti v mestnem predelu Nove Jarše in je bila vse do leta 2024 z 89 metri višine ter 20 nadstropji najvišja stavba v Sloveniji. Stavba je bila zgrajena med letoma 2009 in 2011 po načrtih arhitektov Braneta Smoleja in Denisa Simčiča; končno višino je dosegla konec septembra 2010, uradna otvoritev pa je bila maja 2011. Celotna naložba je znašala 54 milijonov evrov, investitorja sta bili družbi BTC d. d. in Nuba d. o. o.

Četrtna skupnost Moste je ožja enota Mestne občine Ljubljana, ki zajema ljubljanske osrednje mestne in predmestne četrti Moste, Kodeljevo, Selo, Nove Fužine in Studenec. Meri 340 ha in ima 21.659 prebivalcev (2020). Meji na ČS Center na zahodu (meja je železniška proga Ljubljana-Grosuplje), ČS Golovec na jugu (meja je Ljubljanica oz. Gruberjev kanal), ČS Jarše na severu (meja je železniška proga Ljubljana-Zidani most), na vzhodu pa na ČS Polje (meja je obvozna avtocesta).

Gradáščica je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Ljubljanice. Nastane na sotočju Male vode, ki priteka iz hribovitega sveta zahodno od Šentjošta nad Horjulom in Velike Božne iz podobnega hribovja na območju naselja Rovt. Od Polhovega Gradca naprej teče reka po mestoma nekoliko razširjeni dolini proti vzhodu, pri Bokalcah vstopi v ravnino Ljubljanskega barja in se v Ljubljani v dveh različih strugah izliva v Ljubljanico.

NAMA (akronim za NArodni MAgazin) je bila slovenska veriga trgovin v nekdanji SFRJ.

Četrtna skupnost Rožnik je ožja enota Mestne občine Ljubljana, ki zajema četrti jugozahodno od vzpetine Rožnik: Rožno dolino, del ljubljanske četrti oz. nekdanje vasi Vič (z drugim največjim ljubljanskim pokopališčem) severozahodno od železniške proge Ljubljana–Koper/Trst, po kateri in nato preko Malega grabna po zunanji strani avtocestnega trojnega križišča na zahodu poteka meja, ki jo deli od sosednje četrtne skupnosti Vič; ne zajema pa tudi naselij Na Grbi in Nova Grbina, Brdo, Novo Brdo, Vrhovci, zahodno od obvozne avtoceste pa še Bokalce in Grič. Na zahodu meji na občino Dobrova-Polhov Gradec, na severu na četrtno skupnost Dravlje in četrtno skupnost Šiška ter na severovzhodu na četrtno skupnost Center.

Četrtna skupnost Jarše je ožja enota Mestne občine Ljubljana, ki zajema ljubljanske severovzhodne predmestne in podeželske četrti oziroma (nekdanje) vasi: Nove Jarše, Obrije, Šmartno ob Savi, Hrastje, Sneberje in severovzhodno ljubljansko predmestje Zelena jama. Zanimivo je, da stara obsavska vas Jarše, ki je primarni izvor imena te četrtne skupnosti, ni vključena vanjo, ampak v sosednjo četrtno skupnost Bežigrad. Četrtna skupnost Jarše meri 906 ha in ima 14.394 prebivalcev (2020). V njej v celoti leži tudi BTC, največje slovensko in eno največjih evropskih nakupovalnih središč, ki se delno prekriva z Industrijsko cono Moste, ta pa se razprostira tudi ob Letališki cesti, poimenovane po nekdanjem ljubljanskem letališču Polje, ki se je nahajalo v mejah današnje ČS Jarše.

Repče so naselje v Mestni občini Ljubljana.

BS3 (oz. Bežigrajska soseska 3, tudi Nove Stožice) je bivalno naselje, ki se nahaja v Ljubljani za Bežigradom in spada v okvir Četrtne skupnosti Bežigrad.

Filipov dvorec je stavba v središču Ljubljane ob Ljubljanici na vogalu Cankarjevega nabrežja in Stritarjeve ulice ob Tromostovju. Na drugi strani Stritarjeve ulice stoji Kresija. Stavbi označujeta vstop v srednjeveški del mesta pod Ljubljanskim gradom – Staro Ljubljano.

Gimnazija Poljane (pogovorno imenovana tudi Poljanska gimnazija) je splošna in klasična gimnazija v Ljubljani. Ustanovljena je bila leta 1889 kot Cesarsko-kraljeva II. državna gimnazija v Ljubljani oz. Cesarsko kraljeva državna nižja gimnazija. Prvi ravnatelj pa je bil Fran Wiesthaler. Takrat je šola delovala v licejskem poslopju. Sedanja stavba je bila zgrajena leta 1907. Pouk se je v njej začel 21. oktobra 1907.

Prešernov spomenik je eden izmed najbolj znanih ljubljanskih spomenikov. To je zasluga arhitekta Maksa Fabianija, ki si je zamislil podstavek in lokacijo spomenika v izteku Miklošičeve in Čopove ulice. V spomin pesniku Francetu Prešernu je bil spomenik slovesno odkrit 10. septembra 1905. Kip, katerega avtor je akademski kipar Ivan Zajec, je sprva naletel na velik odpor in kritike med likovnimi poznavalci in v cerkvenih krogih, ker je nad pesnikovo glavo razgaljena muza. Ljubljanski nadškof Anton Bonaventura Jeglič je spisal protestno pismo tedanjemu županu Ivanu Hribarju in zahteval, da se kip umakne izpred cerkve. Zaradi njegove ogorčenosti nad kipom je politično-satirični dnevnik Osa v Ljubljani 11. novembra 1905 izdal pesem neznanega avtorja: Muza in škof - ljubljanska balada.

Prulski most preko Ljubljanice povezuje Prule (Janežičevo cesto) s Trnovskim pristanom (Opekarsko cesto) v Ljubljani.

Hidroelektrarna Fužine je hidroenergetski objekt na Ljubljanici, ki stoji ob južni steni gradu Fužine v ljubljanskem predelu Nove Fužine.

Sveti Urh je 342 metrov visok grič Golovca nad Dobrunjami v Ljubljani. Na vrhu se nahaja cerkev sv. Urha. Kraj je predvsem znan po tem, da je služil kot domobranska postojanka med drugo svetovno vojno.

Barbova palača se nahaja v Gosposki ulici 3 v Ljubljani.

Grad Fužine stoji ob Ljubljanici v vzhodnem delu Ljubljane, na naslovu Rusjanov trg 7. Ime je dobil po fužinah, to je obratih za predelavo železa, ki so bili v njegovi okolici. Tako se imenuje tudi zaselek (Fužine na nasprotnem, desnem bregu Ljubljanice, ki spada v Četrtno skupnost Golovec) in novo zgrajena mestna četrt (Nove Fužine na istem, to je levem bregu, ki spada v Četrtno skupnost Moste). Grad in grajski kompleks je kulturni spomenik in spomenik oblikovane narave.

Cerkev Marije Pomočnice, bolj znana kot križevniška cerkev, je ljubljanska baročna cerkev, ki jo je med letoma 1714 in 1715 na lastne stroške obnovil deželni komtur Guido von Starhemberg. Kot taka je bila del samostana križniškega reda.

Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni Šiška je trenutni edini verski objekt (kapela oz. cerkev) Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (oz. mormonov) v Sloveniji; kapela se nahaja na Šišenski cesti 48 v Zgornji Šiški v Ljubljani. Cerkev ima za cerkvene aktivnosti in nedeljsko bogoslužje najete prostore še v Celju, Mariboru in Kranju.

Cerkev sv. Janeza Krstnika, tudi trnovska cerkev, je župnijska cerkev Župnije Ljubljana Trnovo. Stoji v ljubljanski četrtni skupnosti Trnovo. Ob glavnem pročelju Trnovske cerkve je kot trg oblikovan Trnovski most čez potok Gradaščica. Most je eden redkih v Evropi, na katerem raste drevje. Na mostu stoji kip zavetnika cerkve, delo kiparja Nikolaja Pirnata. Dolgoletni župnik Trnovske cerkve je bil tudi slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar; poleg cerkve je stanoval arhitekt Jože Plečnik. V njegovi hiši je danes urejen muzej. Prijatelja med arhitektovo hišo in cerkvijo nikoli nista imela ograje. Pred cerkvijo je baje slovenski pesnik France Prešeren prvič srečal svojo ljubezen Julijo Primic. V spomin na ta dogodek je napisal sonet Je od vesel'ga časa teklo leto. Dogodek je s spominsko ploščo označen na pročelju cerkve.

Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana je štiriletna srednja šola in tehniška gimnazija v Ljubljani, ki poučuje izobraževalne programe elektrotehnik, računalniški tehnik in gimnazijski maturant.

Frančiškanski samostan Ljubljana - Center je eden izmed samostanov Reda manjših bratov v Sloveniji, ki se nahaja na področju, ki ga omejujejo Prešernov trg, Čopova ulica, Knafljev prehod, Miklošičeva cesta in Nazorjeva ulica v Ljubljani. V njem je Frančiškanska knjižnica, prenovljena 2023, ko je bil ob njej na novo urejen tudi frančiškanski muzej.

Galetov grad je neorenesančni dvorec, ki se nahaja na Vodnikovi cesti 43 v Spodnji Šiški v Ljubljani.

Grad Kodeljevo (Turn ob Ljubljanici, nemško Thurn an der Laibach) je dvorec iz 17. stoletja, ki stoji ob Koblarjevi ulici v ljubljanskem predelu Kodeljevo.

Gruberjev prekop je ljubljanski vodni prekop, namenjen hitrejšemu odtekanju odvečne vode z enega na drug konec Ljubljanice, kjer ima reka večji padec. Ime je dobil po jezuitu in načrtovalcu Gabrijelu Gruberju, ki mu je dunajska vlada zaupala izsuševanje ljubljanskega barja. Gruber je načrtoval, da bi del odvečne vode iz pogosto poplavljajoče Ljubljanice speljal okrog Grajskega hriba. Prekop, ki je umeščen v ožini med gradom in Golovcem, so pričeli graditi leta 1772, dokončan pa je bil do leta 1780 pod vodstvom inženirja podpolkovnika Vincenca Struppija. Gruber je moral namreč leta 1777 po 465 metrih izkopanega prekopa Ljubljano zaradi finančnih težav zapustiti skoraj na skrivaj. Vodo v novozgrajeni prekop so prvič spustili 25. novembra 1780. Na vstopu v prekop so postavljene regulacijske zapornice. Prekop je bil leta 1829 poglobljen, ob Karlovškem mostu pa je bil postavljen spomenik v obliki prisekane piramide, na kateri stranicah so latinski napisi. Prekop se je izkazal za odlično rešitev, saj je zmanjšal nevarnost vsakoletnih poplav na nizkih predelih Ljubljanskega barja.

Herkulov vodnjak stoji na Starem trgu v Ljubljani, na razširjenem delu pred Stiškim dvorcem.

Karlovški most (stari) premošča Gruberjev kanal in leži na Gruberjevem nabrežju tik pred križiščem z Ižansko cesto v Ljubljani.

Park Sveta Evrope (prej poimenovan Kidričev park) je park v Ljubljani, ki leži ob Prešernovi cesti pred Cankarjevim domom v središču mesta. Park je majhen, saj so prvotni vrt bogataške vile (domnevno ostanek Zoisovih vrtov) bistveno zmanjšali ob gradnji Cankarjevega doma. Kljub majhnosti je zanimiv, saj v njem rastejo velika in vitalna drevesa redkih vrst. Tu so tulipanovec, ginko, pevešava rdečelistna bukev, platane in japonska sofora. Park se vklaplja v okolje tudi kot kulisa predsedniški palači, ki stoji v neposredni bližini.

Kino Šiška je zgradba (in prvotno lokacija kinematografa) na Trgu prekomorskih brigad 3 (Zgornja Šiška, Ljubljana). Sam kinematograf je deloval med letoma 1964 in 2001.

Kostnica žrtev 1. prve svetovne vojne (tudi Kostnica kranjskih Janezov) je kostnica, ki se nahaja na SV obrobju dela A Centralnega pokopališča Žale v Ljubljani. K stavbi sodi tudi peščena površina pred njo in robni zelenici. Na vsem tem območju so pokopavali umrle vojake prve svetovne vojne.

Krekov trg je eden izmed trgov v Ljubljani, ki leži pod grajskim gričem med Vodnikovim trgom in predorom pod Gradom.

Miklošičev park je eden izmed pomembnih parkov v Ljubljani. Poimenovan je po slovenskem filologu in jezikoslovcu Francu Miklošiču. Urejen je bil v letih 1902 do 1906. Prvotno je bil na tem mestu Slovenski trg urejen kot park. Urediti ga je dala ljubljanska mestna občina po potresu, projekt pa je finančno podprla tudi oblast na Dunaju. Park in trg predstavljata edini enovit secesijski prostor v Ljubljani, z vogalnimi stolpiči na vseh štirih vogalih stavb. Je kvadratnega tlorisa in leži med Miklošičevo, Cigaletovo, Tavčarjevo ter Dalmatinovo ulico.

Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (kratica: MNSZS) je osrednji muzej na področju zgodovine Slovenije 20. in 21. stoletja.

Škofijski dvorec ali Nadškofijska palača v Ljubljani stoji na Ciril-Metodovem trgu 4 v Ljubljani, v neposredni bližini ljubljanske stolnice, s katero je stavba povezana z arkadnim hodnikom v nadstropju. V škofijskem dvorcu imajo svoj uradni sedež Nadškofija Ljubljana, Slovenska škofovska konferenca in nadškofijsko podjetje Metropolitana.

Park Tabor je park v Ljubljani in je obkrožen z ulico imenovano Tabor, v bližini Slovenskega etnografskega muzeja. V bližini stojita tudi Dom upokojencev Tabor in Park hotel ter cerkev Srca Jezusovega.

Park Arturo Toscanini je eden izmed parkov v Ljubljani. Poimenovan je po italijanskem dirigentu Arturu Toscaniniju ob priliki pobratenja mest Ljubljane in Parme leta 1964. Dirigentu v čast je v parku postavljeno kamnito obeležje.

Peglezen je večnadstropna hiša arhitekta Jožeta Plečnika, ki stoji na trikotnem zemljišču ob križišču Poljanske ceste (ima naslov Poljanska c. 1) in Kapiteljske ulice v Poljanah (Ljubljana).

Skakalnica na Galetovem je nekdanja smučarska skakalnica v ljubljanski Šiški ob Vodnikovi cesti. Njena velikost je bila 70 metrov, zgrajena pa je bila leta 1954 po načrtih inženirja Stanka Bloudka. Pristajališče je bilo na Galetovem travniku. Z njo je upravljal smučarski klub Enotnost. Po letih samevanja so jo odstranili leta 1966.

Slovenski etnografski muzej je osrednji slovenski muzej na področju etnografije.

Četrtna skupnost Dravlje je ožja enota Mestne občine Ljubljana, ki zajema ljubljanske severozahodne četrti in naselja (Dravlje, Stegne, Draveljska gmajna, Zapuže, Podutik, Kamna Gorica, Dolnice, Glince) in eno samostojno naselje (Toško čelo). Meri 1111 ha (11 km²) in ima 15.645 prebivalcev (2020). Meji na četrtne skupnosti Šentvid, Posavje, Šiška, Rožnik ter občine Dobrova-Polhov Gradec in Medvode.

Škofijska klasična gimnazija, s sedežem v Šentvidu v Ljubljani, je zasebna klasična gimnazija in ena od treh škofijskih oz. štirih katoliških gimnazij v Sloveniji (poleg nje tudi Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška v Mariboru in Škofijska gimnazija Vipava ter salezijanska Gimnazija Želimlje). Nahaja se v sklopu Zavoda sv. Stanislava.

Železniška postaja Ljubljana Vižmarje je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje ljubljanske predele Vižmarje, Gunclje, Brod pri Šentvidu in Šentvid.

Železniška postaja Ljubljana Rakovnik je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje jugovzhodni ljubljanski predmestji Rakovnik in Galjevica.

Železniška postaja Črnuče je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje ljubljanski predel Črnuče.

Železniška postaja Ljubljana Zalog je ena največjih železniških postaj v Sloveniji, ki je glavna ranžirna postaja za Ljubljano, oskrbuje pa tudi bližnje primestno naselje Zalog.

Železniška postaja Ljubljana Šiška je ena izmed železniških postaj v Ljubljani v mestnem predelu Šiška.

Železniška postajališča Ljubljana Polje je ena izmed železniških postajališč v Sloveniji, ki oskrbuje bližnja naselja Polje, Studenec, Slape, Novo Polje, Sneberje in Zadobrovo.

Železniško postajališče Ljubljana Ježica je železniško postajališče na Ježici v Ljubljani, ki je priročno za dostop do mestnih predelov Ježica, Savlje, Kleče in Stožice. Postajališče se je spočetka imenovalo tudi Bratovševa ploščad.

Železniško postajališče Ljubljana Brinje je železniško postajališče v Ljubljani, ki je priročno za dostop do mestnih predelov Brinje in Bežigrad ter do industrijske cone ob kamniški progi.

Železniško postajališče Litostroj je železniško postajališče v Ljubljani, ki je priročno predvsem za dostop do predela Šiška in šišenske industrijske cone. Ime je dobilo, ker so ga včasih uporabljali predvsem zaposleni nekdanje tovarne Litostroj, ki stoji v neposredni bližini.

Železniško postajališče Ljubljana Tivoli je železniško postajališče v Ljubljani, ki je priročno predvsem za dostop do predelov Vič (severni del), Rožna dolina, južnega dela mestnega središča in, kot pove že ime, tudi do parka Tivoli. Postajališče sestavljata dva perona, po eden na vsaki strani železniške proge. Vzhodni (za vlake v smeri Postojne) je dosegljiv iz Tobačne tovarne, zahodni (vlaki proti ljubljanski glavni postaji) pa s Ceste v Rožno dolino. Oba perona sta po stopnicah dostopna tudi s podvoza Erjavčeve ceste pod železniško progo.

Železniško postajališče Ljubljana Stegne je železniško postajališče v Ljubljani, ki je priročno predvsem za dostop do predela Dravlje in industrijske cone Stegne.

Železniško postajališče Ljubljana Vodmat je železniško postajališče v Ljubljani, ki je priročno za dostop do predelov Vodmat, Moste, Kodeljevo in tudi za dostop do Univerzitetnega kliničnega centra.

Cerkev svetega Antona Padovanskega, tudi Viška cerkev, je neorenesančna cerkev z začetka 20. stoletja. Župnijska cerkev župnije Ljubljana - Vič, ki stoji ob Tržaški cesti v ljubljanski četrtni skupnosti Vič, ob župnišču Župnije Ljubljana – Vič, Mladinskem centru Vič in Antonovem domu.

Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani je cerkev, ki je del Duhovnega središča svetega Jožefa, katerega oskrbujejo jezuiti. Teritorialno cerkev spada na področje Župnije Ljubljana - Sv. Peter, ki je del Ljubljanske nadškofije.

Cekinov grad je poznobaročni grad na Celovški cesti 23 v sklopu parka Tivolija (Ljubljana). Trenutno je v gradu Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Spodnja Šiška je sedaj del mesta Ljubljana, nekdaj samostojna predmestna vas. Nekdanje sosednje samostojno naselje je bila vas Zgornja Šiška. Obe sosednji vasi sta bili v vsakdanjem jeziku skupaj poimenovani Šiška. Središče Spodnje Šiške je bilo nekdaj ob Stari cerkvi in ob današnji Ulici Milana Majcna (nekdaj Jernejevi ulici). Semanji dan je vsako zadnjo nedeljo v avgustu, danes ga obeležujejo skozi turistično prireditev, imenovano Komarjeva nedelja.

Štepanja vas je ljubljanski predel, nekdanja vas, ki leži pod Golovcem in ob desnem bregu Gruberjevega kanala (vzhodno od centra Ljubljane oz. Kodeljevega) v Četrtni skupnosti Golovec. Središče je južno od pokopališča in cerkve sv. Štefana. Preko Štepanje vasi potekata Kajuhova ulica in Litijska cesta. Zdaj leži vas "v senci" stanovanjske soseske Štepanjskega naselja, ki je bilo zgrajeno v 70. letih 20. stoletja ob njenem vzhodnem robu. S središčem mesta je predel povezan z rednimi mestnimi avtobusnimi linijami št. 5, N5, 9 in 13, s Kodeljevim in z Bizovikom je povezana z linijo št. 24.

Slape (pronounced [ˈslaːpɛ]) is a formerly independent settlement in the eastern part of the capital Ljubljana in central Slovenia. It is part of the traditional region of Upper Carniola and is now included with the rest of the municipality in the Central Slovenia Statistical Region.

Spodnja Zadobrova (pronounced [ˈspoːdnja zaˈdoːbɾɔʋa]; in older sources also Dolenja Zadobrova, German: Untersadobrawa) is a formerly independent settlement in the eastern part of the capital Ljubljana in central Slovenia. It is part of the traditional region of Upper Carniola and is now included with the rest of the municipality in the Central Slovenia Statistical Region.

Mestni muzej Ljubljana je muzej, ki skrbi za ohranjanje in preučevanje ljubljanske zgodovinske dediščine. Sedež muzeja je v Turjaški palači poleg ljubljanskih Križank, na trgu Francoske revolucije.

Gruberjeva brv, prej Streliška brv, je most, namenjen prehodu pešcev, čez Gruberjev prekop v podaljšku Streliške ulice v Ljubljani.

Savlje so del Ljubljane, ležijo na severu med Klečami in Ježico. Nahajajo se ob cesti, ki povezuje Ježico in Šentvid, manjši del naselja, imenovan Spodnje Savlje pa ob Obvozni, nekdaj Nemški cesti.

Avtobusna postaja Ljubljana (krajše AP Ljubljana) je glavna ljubljanska avtobusna postaja. Na Trgu Osvobodilne fronte nasproti glavne železniške postaje deluje od leta 1961.

Ribja brv je bil manjši most (brv za pešce) preko Ljubljanice v Ljubljani, ki je ležal med Hribarjevim nabrežjem v podaljšku Gerberjevega stopnišča na levem bregu in Ribjim trgom na desnem bregu reke. Postavljena je bila leta 1991 iz ostankov nosilcev iz lepljenega lesa, ki so jih uporabili pri obnovi Tromostovja. Brv se je takoj po odprtju izkazala kot nenadomestljiva povezava pešcem med Kongresnim trgom in Staro Ljubljano.

Obrije (pronounced [ɔˈbɾiːjɛ]; in older sources also Obrje) is a formerly independent settlement in the northeast part of the capital Ljubljana in central Slovenia. It is part of the traditional region of Upper Carniola and is now included with the rest of the municipality in the Central Slovenia Statistical Region.

Zgornja Hrušica (pronounced [ˈzɡoːɾnja ˈxɾuːʃitsa]; in older sources also Gorenja Hrušica, German: Oberbirnbaum) is a formerly independent settlement southeast of the capital Ljubljana in central Slovenia. It belongs to the City Municipality of Ljubljana. It is part of the traditional region of Lower Carniola and is now included with the rest of the municipality in the Central Slovenia Statistical Region.

Zapuže (pronounced [ˈzaːpuʒɛ]; in older sources also Zapuše, German: Sapusche) is a former settlement in central Slovenia in the northwest part of the capital Ljubljana. It belongs to the Dravlje District of the City Municipality of Ljubljana. It is part of the traditional region of Upper Carniola and is now included with the rest of the municipality in the Central Slovenia Statistical Region.

Poljane (pronounced [ˈpoːljanɛ], German: Polane) is a former settlement in central Slovenia in the northwest part of the capital Ljubljana. It belongs to the Šentvid District of the City Municipality of Ljubljana. It is part of the traditional region of Upper Carniola and is now included with the rest of the municipality in the Central Slovenia Statistical Region.

Šlajmerjev park leži med Zaloško cesto in Šlajmerjevo ulico v Ljubljani ob ljubljanski porodnišnici. Poimenovan je po kirurgu Edu Šlajmerju. Ima trikotni tloris, geometrijsko zasnovo poudarjajo simetrično zasajena drevesa. Urejen je bil leta 1933 po načrtu Jožeta Plečnika, zato spada med spomenike državnega pomena.

Vila Lovšin (tudi Lovšinova vila) je modernistična vila, delo Vladimirja Šubica, ki se nahaja na Ažbetovi ulici 4 v Ljubljani.

Hotel Bellevue je nekdanji hotel na pobočju Šišenskega hriba, nad Celovško cesto v neposredni bližini Hale Tivoli.

Vodnikova domačija je zgradba v Zgornji Šiški (na Vodnikovi 65, Ljubljana), ki je rojstna hiša Valentina Vodnika.

Grad Ostri vrh (nemško Osterberg), tudi grad Sostro oz. stari grad, je bil srednjeveški grad, zgrajen v 12. stoletju, ki je stal na Kašeljskem hribu zahodno nad grapo potoka Besnice pri Podgradu (nad sotočjem Ljubljanice v Savo). Prepuščen v razvaline je bil že v drugi polovici 17. stoletja. Danes je ohranjenih le še nekaj razvalin.

Cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani je redovna cerkev, ki pripada Misijonski družbi lazaristov. Stoji na Taboru. Sezidana je v neogotskem slogu. Zgrajena je bila po naročilu lazaristov, ki so prišli v Ljubljano leta 1879. Pobudo za zidavo je dal misijonar Janez Kukovič, ki je prišel v Ljubljano leta 1880. Cesar Franc Jožef I. je že leta 1855 dovolil naselitev lazaristov po vsej monarhiji.

Lutkovno gledališče Ljubljana je gledališče, v katerem izvajajo lutkovne in dramske predstave za otroke in mlade. Prostore ima v poslopju Mestnega doma na Krekovem trgu v Ljubljani.

Ministrstvo za javno upravo opravlja naloge na področjih javne uprave, sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju, javnih naročil, volilne in referendumske zakonodaje, sistemskega urejanja splošnega upravnega postopka, sistemskega urejanja upravnih taks, upravnega poslovanja, upravljanja z informacijsko komunikacijskimi sistemi in zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave, dostopa do informacij javnega značaja, integritete v javnem sektorju, delovanja nevladnih organizacij, lokalne samouprave, kakovosti javne uprave, boljše zakonodaje ter odprave administrativnih ovir in naloge na področju sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, centraliziranega ravnanja s stvarnim premoženjem države, načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb organov državne uprave ter drugih nalog na področju ravnanja s stvarnim premoženjem v skladu s predpisi ali aktom vlade.

Osnovna šola Trnovo se nahaja v Trnovem v Ljubljani. Ravnateljica je mag. Đulijana Juričič.

Osnovna šola Valentina Vodnika je osnovna šola, ki se nahaja v Zgornji Šiški (Ljubljana) na dveh lokacijah: Adamičeva 16 (predmetna stopnja) in Vodnikova 162 (razredna stopnja).

Vila Podrožnik (tudi Kollmannov grad) je protokolarni objekt Vlade Republike Slovenije. Stoji ob Večni poti (Cesta 27. aprila) v Ljubljani ob vznožju hriba Rožnik. Posest obsega park, vilo, pomožni objekt z garažo, manjši bazen, teniško igrišče idr.

Četrtna skupnost Golovec je ožja enota Mestne občine Ljubljana, ki zajema ljubljanske vzhodne oz. jugovzhodne predmestne četrti (blokovsko Štepanjsko naselje) in donedavna podeželska naselja severno od hriba Golovec (Štepanja vas, Zgornja in Spodnja Hrušica, Bizovik in stare Fužine na desnem bregu Ljubljanice, ki je severna meja ČS Golovec, zahodna pa Gruberjev prekop). Na vzhodu meji na ČS Sostro, na severu in severozahodu na četrtno skupnost Moste, na zahodu na ČS Center in na jugu (po slemenu Golovca) na četrtno skupnost Rudnik. Meri 827 ha in ima 12.199 prebivalcev (2020).

Črnušnjica ali Črnuški potok je potok, ki izvira na južnem pobočju karbonatnega osamelca Rašica, teče po dolini Črnušnjice (Sračji dolini – zgornji del doline – in Črnuški gmajni – nekdanja vas, črnuški predel v spodnjem delu doline) in Ljubljanskem polju (Stare in Spodnje Črnuče) ter se nasproti Tomačevega kot levi pritok izliva v reko Savo.

Železniško postajališče Medno je železniško postajališče v Sloveniji, ki oskrbuje bližnji naselji Medno in Vikrče (na drugi strani Save).

AHOTEL Hotel Ljubljana je eden izmed hotelov s 4 zvezdicami v Ljubljani.

Maistrov park, prej Kolodvorski park, leži nasproti glavne železniške in avtobusne postaje v Ljubljani ob cesti Trg osvobodilne fronte. Park zaokroža zelene in urbane površine, ki mejijo na severni strani z ulico Trg osvobodilne fronte, na zahodni strani sega do stavbe Trga osvobodilne fronte 12, na južni strani do izteka Kolodvorske ulice in od stavb Kolodvorske ulice 18 do 20, na vzhodni strani pa meji do dvorišča stavbe na Resljevi cesti 33 in se severovzhodno zaključi pred Trgom osvobodilne fronte.

Kapelica v Krakovem je manjši sakralni objekt ob Emonski cesti v Ljubljani. Nahaja se ob vzhodnem rimskem zidu nasproti vhodu v Krakovsko ulico. Ima »laterni« podobni, s pločevino kriti, osemkotno nasajeni vrh slemena. V njej se nahaja najstarejši krščanski kip v Ljubljani. To je reliefna podoba Matere Božje z Detetom.

Cerkev sv. Terezije deteta Jezusa je cerkev v ljubljanskem predelu Kodeljevo, na Ulici Jana Husa (nekdanji Salezijanski ulici). Pripada rimskokatoliški Cerkvi in je župnijska cerkev Župnije Ljubljana Kodeljevo. Je edina cerkev v Sloveniji, posvečena sveti Tereziji Deteta Jezusa.

Cukrarna je stavba na Poljanskem nasipu v Ljubljani. Spada med najpomembnejše industrijske objekte iz prve polovice 19. stoletja na Slovenskem.

Drofenigova hiša (tudi Miklavčeva veleblagovnica) je poslovna stavba, ki stoji na Mestnem trgu 23 v Ljubljani. V arhitekturno zgodovino se je vpisala kot prva stavba z montažno jekleno fasado in skeletno železobetonsko konstrukcijo v Ljubljani; hiša predstavlja enega izmed vrhuncev razvoja gradbene tehnologije v Ljubljani.

Mednarodni grafični likovni center (kratica MGLC) je muzej in producent grafične in sodobne umetnosti. Sedež ima v gradu Tivoli v Ljubljani. Ustanovljen je bil 25. decembra 1986 kot javni občinski zavod. Pobudo za ustanovitev je nastala zaradi mednarodnega uspeha Mednarodnega grafičnega bienala Ljubljana. Tako je največja mednarodna umetniška prireditev v Sloveniji dobila svoje prostore. Najprej ga je vodil Zoran Kržišnik, med letoma 2000 in 2010 Lilijana Stepančič, nato Barbara Savenc in od leta 2011 Nevenka Šivavec.

Narodni dom je monumentalna neoklasicistična palača z neorenesančno fasado, zgrajena leta 1896, ki stoji ob Cankarjevi cesti v Ljubljani, promenadi med mestnim jedrom in parkom Tivoli. V njem domuje Narodna galerija Slovenije.

Plečnikova hiša je sestav več hiš na Karunovi ulici 4–6 v ljubljanski četrti Trnovo, v katerih je od leta 1921 pa do svoje smrti prebival slovenski arhitekt Jože Plečnik. Leta 1957 je posest s hišami in vso izvirno opremo odkupilo mesto Ljubljana in jo odprlo za javnost leta 1974 v okviru Arhitekturnega muzeja. Od leta 2010 je v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana. V letih 2013–2015 je bil kompleks celovito obnovljen. V njem je od leta 2015 na ogled stalna razstava o življenju in delu Jožeta Plečnika, občasne razstave in študijsko središče za raziskovalce.

Hribarjeva vila ali vila Zlatica je meščanska vila, ki stoji ob južnem vznožju Rožnika v ljubljanskem predelu Rožna dolina. Nekdanjo vilo ljubljanskega župana Ivana Hribarja so po prenovi preuredili v muzej, v njej je tudi sedež Foruma slovanskih kultur.

Kino Komuna je kino, ki je deloval v samem mestnem središču Ljubljane, v prehodu s Tomšičeve na Cankarjevo ulico, tik ob blagovnem centru Nama.

Ruska dača je nadstropna hiša v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani, edini primer dače v Sloveniji ter kulturni spomenik lokalnega pomena.