23 items
Plešivica pri Žalni je naselje v Občini Grosuplje.
Mala Loka pri Višnji Gori je naselje v Občini Grosuplje.
Jerova vas je nekdanje naselje, danes pa del mesta Grosuplje v istoimenski občini.
Stranska Vas (pronounced [ˈstɾaːnska ˈʋaːs]; Slovene: Stranska vas, German: Streindorf) is a formerly independent settlement in the northwest part of the town of Grosuplje in central Slovenia. It belongs to the Municipality of Grosuplje. It is part of the traditional region of Lower Carniola and is now included with the rest of the municipality in the Central Slovenia Statistical Region.
Boštanj (izgovarjava [ˈbɔːʃtan], včasih Boštanjska vas, nemško Weißenstein) je nekdanje naselje v južnem delu vasi Veliko Mlačevo v občini Grosuplje v osrednji Sloveniji. Leži na Dolenjskem in je danes s preostankom občine del Osrednjeslovenske statistične regije.
Grad Boštanj (nemško: Weissenstein – »beli kamen«) stoji na vzpetini južno od kraja Grosuplje. Na mestu, kjer je bilo prazgodovinsko gradišče, so Lambergi verjetno že v 2. polovici 15. stoletja pozidali območje. Cesar Ferdinand I. je leta 1549 dovolil kranjskemu deželnemu upravitelju Jakobu pl. Lambergu, da sme na starem gradišču Zagradec zgraditi grad, kar kaže, da so Lambergi takrat predelali prvotno poslopje in ga do leta 1558 razširili ter obdali z obzidjem in obrambnimi stolpi. Leta 1678 je grad s pristavo kupila rodbina Ursini-Blagaj, in ga posedovala do 20. stoletja. Leta 1901 je gospoščino z gradom po smrti grofice Matilde Ursini-Blagaj podedovala baronica Terezija Lauer-Lazarini iz Solkana in v posesti Lazarinijev je bil Boštanj do leta 1942, ko ga je Ludvik Lazarini prepustil italijanski družbi Emona.
Grad Čušperk (nemško Zobelsberg), od katerega so ostale le še skromne razvaline, je stal na vrhu skalnatega hriba Stari grad nad istoimensko vasjo južno od Grosupljega.
Cerkev svetega Mihaela je glavna župnijska cerkev mesta in občine Grosuplje. Stoji na cerkvenem hribu, v osnovi je srednjeveška, leta 1853 pa so jo temeljito prenovili. Glavni oltar, izdelan v prvi polovici 19. stoletja, so leta 1960 preoblikovali po načrtih arhitekta Janeza Valentinčiča. Veliki zvon je leta 1893 vlil Albert Samassa.
Magdalenska gora je eno najpomembnejših arheoloških železnodobnih najdišč v Sloveniji, ki leži na 504 mnm visoki vzpetini severovzhodno od naselja Šmarje - Sap.
Cerkev sv. Martina je podružnična cerkev v Velikem Mlačevem (Občina Grosuplje). Stoji v bližini boštanjskega gradu, obdaja jo pokopališče.
Cerkev sv. Nikolaja, Cerovo ali tudi Tabor nad Cerovim je podružnična cerkev Župnije Št. Jurij pri Grosupljem. Je eden izmed manjših, vendar najlepše ohranjenih protiturških taborov na Slovenskem. Leži na 492 m visokem griču v vasi Cerovo v Občini Grosuplje.
Županova jama je kraška jama v bližini Grosupljega, ki leži na nadmorski višini 468 m, dolga je 710 m ter doseže globino 77 m. V obdobju SFRJ so jo imenovali tudi Taborska jama.
Radensko polje je kraško polje na severnem robu dolenjskega krasa, južno od kraja Grosuplje. Prepoznano je tako za naravoslovno kot kulturnozgodovinsko bogato območje Slovenije; zaradi svojega ekološkega pomena je predvideno za krajinski park ter vključeno v evropski program Natura 2000. Polje je pridobilo svoje ime po prebivalcih tamkajšnjih krajev Velika in Mala Račna, ki se imenujejo Radenci.
Stara cerkev svetega Mihaela je pokopališka cerkev, ki stoji na cerkvenem hribu v središču Grosuplja, v neposredni bližini nove župnijske cerkve sv. Mihaela, zgrajene leta 1972.