Postojna (izgovarjava [pɔˈstoːi̯na] (); nemško Adelsberg, italijansko Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Slavinje je naselje v Občini Postojna.
Zagon je naselje v Občini Postojna.
Železniška postaja Postojna je ena večjih železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Postojna. S 582 metri nadmorske višine velja za najvišje ležečo delujočo železniško postajo v Sloveniji.
Studenec je naselje v Občini Postojna.
Sajevče so naselje v Občini Postojna.
Matenja vas je naselje v Občini Postojna.
Pivka jama je kraška jama, ki se nahaja nedaleč od Postojne, v njej pa so organizirani vodeni turistični ogledi. Po jami teče podzemna reka Pivka, ki v podzemni svet vstopa že v Postojnski jami. Pivka jama je sicer del obširnega postojnskega jamskega sistema. Vhod v Pivko jamo je v avtokampu Pivka jama, kjer je tik ob restavraciji 65 m globoko udorno brezno. Od tod je mogoče videti podzemno reko Pivko. Jama je preko 100 m dolgega umetnega rova povezana tudi s Črno jamo. Podzemna reka Pivka nadaljuje svojo pot v Planinsko jamo, kjer se združi z reko Rak in teče dalje pod imenom Unica, zadnja kraška ponikalnica v vrsti pritokov reke Ljubljanice.
Planina (v starejših virih tudi »Planina pri Rakeku«), ker je nekoč upravno spadala k Rakeku, še danes pa je to ime župnije) je naselje z okoli 850 prebivalci v Občini Postojna.
Brezje pod Nanosom je naselje v Občini Postojna.
Malo Ubeljsko je naselje v Občini Postojna.
Velika Brda so naselje v Občini Postojna.
Veliki Otok je gručasto naselje, ki leži nedaleč od Postojne in je le nekaj sto metrov oddaljeno od Postojnske jame.
Občina Postojna je ena od občin v Republiki Sloveniji. Nastala je leta 1994, leta 2024 je imela 17.672 prebivalcev, po površini pa je 13. v državi. Leži na zahodu države in je zaradi tako imenovanih »postojnskih vrat« vstopna točka med srednjo in južno Evropo. Njeno središče je istoimensko mesto – Postojna.
Hrašče so naselje v Občini Postojna.
Strane so naselje v Občini Postojna.
Strmca je naselje v Občini Postojna. Naselje je del Krajevne skupnosti Studeno, ki jo sestavljajo tri vasi: Studeno, Strmca in Lohača.
Hrenovice so naselje v Občini Postojna.
Orehek je naselje v Občini Postojna.
Hruševje je naselje v Občini Postojna.
Dilce so naselje v Občini Postojna. Ustanovljeno je bilo leta 1994 iz dela ozemlja naselja Goriče. Leta 2015 je imelo 148 prebivalcev.
Rakulik je naselje v Občini Postojna.
Mala Brda so naselje v Občini Postojna.
Mali Otok je naselje v Občini Postojna.
Goriče so naselje v Občini Postojna.
Stara vas je naselje v Občini Postojna.
Liplje so naselje v Občini Postojna.
Gorenje je naselje v Občini Postojna.
Planinska jama (nekdaj Malograjska jama) spada med najdaljše slovenske jame. Vhod v jamo je v zatrepni dolini pod 65 m visoko pečino v jugozahodnem delu Planinskega polja. V jami je 500 m od vhoda sotočje rek Pivke, ki teče iz Postojnskega polja skozi Postojnsko jamo, in Raka, ki teče iz Rakovega Škocjana. Od sotočja teče voda kot reka Unica na Planinsko polje.
Betalov spodmol je paleolitsko jamsko najdišče z ostanki orodij in kosti plena tedanjih lovcev. Leži v pobočju tik nad cesto Postojna-Bukovje, okrog 2 km severozahodno od Postojne. Vhod je nastal z udorom stropa 174 m dolge jame, ki jo je izdolbla ponikalnica iz Pivške kotline.
Črna jama je kraška jama in tudi eden od vhodov v jamski sistem podzemeljske Pivke. Sprva je bila znana kot samostojna jama, ki je bila kasneje z novimi odkritji povezana v enotni jamski sistem Postojnske jame. Nahaja se sredi gozdnate kraške planote, 3 km severozahodno od Postojne. Dostopna je po cesti, ki vodi iz Postojne mimo Velikega Otoka. Vhod v jamo se odpira na dnu velike udorne vrtače.
Mali grad je srednjeveški grad blizu vhoda v Planinsko jamo. Zaradi njegovega imena se je Planinska jama nekoč imenovala Malograjska jama. V virih je prvič omenjen leta 1444 kot grad "Kleinburg". Njegovi lastniki so bili sprva Goriški grofi, kasneje pa tudi Albenski gospodje, Celjani in Habsburžani. V 15. stoletju ga je v deželno-knežji fevd dobila rodbina Ravbarjev. Po njih se imenuje tudi Ravbarjev stolp, ki je edini ohranjen del gradu.
Otoška jama je kraška jama, katere vhod leži dober kilometer proč od Postojnske jame, nedaleč od vasi Veliki Otok.
Železniška postaja Prestranek je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Prestranek.
Lohača je naselje v Občini Postojna. Ustanovljeno je bilo leta 1994 iz dela ozemlja naselja Strmca. Leta 2015 je imelo 34 prebivalcev.
Predjama, tudi Jama pod Predjamskim gradom, je kraška jama, katere vhod se nahaja pod Predjamskim gradom v občini Postojna. Izoblikovala jo je ponikalnica Lokva. Njen sistem rovov je razporejen v štiri med seboj povezana nadstropja, katerih sistem je povezan tudi z gradom.
Lekinka je vodoravna kraška jama z vhodom na severovzhodnem robu Postojnske kotline nedaleč od Postojne oz. natančneje vasi Veliki Otok v jugozahodni Sloveniji. Je del obširnejšega jamskega sistema Postojnske jame, s katero pa nima prehodne povezave; v Lekinko ponika Črni potok, teče po njej do končnega sifona in pod zemljo doseže bližnjo Otoško jamo, v kateri se nato izlije v reko Pivko. Črni potok teče skoraj vodoravno po Lekinki v dolžini 1032 m do končnega sifona, na tej razdalji je višinska razlika v strugi le 5 m.
Zalog (pronounced [ˈzaːlɔk]; German: Salog, Italian: Saloga di Postumia) is a formerly independent settlement in the town of Postojna in southwestern Slovenia. It is part of the traditional region of Inner Carniola and is now included with the rest of the municipality in the Littoral–Inner Carniola Statistical Region.
Jeredovce so najsevernejše Pivško presihajoče jezero in edino v Občini Postojna. Ležijo vzhodno od Žej, kjer je včasih potekala pot na Bile. Je tudi najmanj poznano izmed vseh Pivških presihajočih jezer. V okolici je zelo rodovitna zemlja, zato je bilo tu včasih popularno kmetovanje, vendar se je v zadnjih tridestih letih, odkar je jezero v vojaškem območju Poček, se je okolica zarasla z drevesi. Okolica je tudi prerita z odtisi tankovskih gosenic. Leži v istoimenski potegnjeni, z blagimi pobočji obrobljeni globeli, ki jih lahko hitro preplavi in se s tem kar nekajkrat poveča. Dno globeli je na 537 m nadmorske višine, kar je precej visoko glede na gladino reke Pivke v bližini, zato se bolj poredko napolni. Jezero je precej težko opaziti iz zraka, saj se skriva pod krošnjami dreves. V jezeru se radi zadržujejo hribski urhi, okrog njega pa metulji ogrožene vrste reblov mravljiščar (Maculinea rebeli). V jezeru so našli tudi primerke endemične vrste kraški škrgonožec (Chirocephalus croaticus), ki stalno živi le v Petelinjskem jezeru. Največjo grožnjo ohranjenosti območja ezera predstavlja lega v vadišču Poček. Leži tudi v enem izmed najbolj geološko raznolikih območij Pivške kotline. Jezero je del Izove pohodne poti.
Postojnska jama je kraški jamski sistem v bližini Postojne. S 24.340 metri raziskanih podzemnih rovov je (za sistemom Migovec) drugi najdaljši v Sloveniji in največja turistična jama na Dinarskem krasu.
Grad Predjama ali Predjamski grad je grad v Sloveniji, ki leži 9 kilometrov od Postojnske jame. Grad je največji jamski grad na svetu in je od leta 2015 kot tak vpisan tudi v Guinnesovo knjigo rekordov.
Studeno je naselje v Občini Postojna.
Belsko je naselje v Občini Postojna.
Veliko Ubeljsko je naselje v Občini Postojna in sedež istoimenske kraljevne skupnosti. Leži tik pod vzhodnim pobočjem Nanosa, kaka 2 km severo-vzhodno od naselja Razdrto. Z
Predjama je gručasto naselje vaškega tipa v severnem delu Spodnje Pivke, nahaja se ob slepi dolini potoka Lokva in upravno spada v Občino Postojna.
Razdrto je strnjeno gručasto vaško naselje v Občini Postojna. Nahaja se na robu prevala med Nanosom (Pleša, 1262 m) na severu in Golim vrhom (710 m) na jugu, na zahodnem robu spodnje pivške kotline.
Bukovje je naselje v Občini Postojna. Nahaja se nedaleč od naselja Predjama, ki s svojim Predjamskim gradom spada med pomembnejše slovenske turistične destinacije. Naselje Bukovje se nahaja ob t. i. Jamborni cesti in je tudi izhodišče gozdne poti do planote Hrušica, kjer je bila v rimskih časih pomembna strateška postojanka ad Pirum.
Koče (izgovarjava [ˈkoːtʃɛ], nemško Grobsche, italijansko Cocce) so obcestno naselje v dolini reke Pivke v Občini Postojna na Notranjskem. Danes je naselje statistično del Primorsko-notranjske statistične regije. Naselje je prvič omenjeno v postonjskem urbarju iz leta 1498. Današanje stavbe v naselju so povečini iz 18. in 19. stoletja. Naselje je pod spomeniškim varstvom. Naselje na severu meji na Prestranek, na jugu na Slavino. Na vzhodni strani je naselje omejeno s cesto R6 in železniško progo Pivka–Ilirska Bistrica–d. m.
Šmihel pod Nanosom je gručasto naselje ob vznožju Nanosa v Občini Postojna.
Landol je naselje v Občini Postojna.