Postojna

Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Jezera so nastala za sigovimi pregradami, katerih tvorbo pogojuje izločanje kalcita iz vode. Izredno počasi rastoče sigove pregrade (do 0,1 mm na leto) in njihova krhkost so glavna ovira za masovni turizem v jami ter za omejitev pri dnevnem turističnem obisku vodnega dela jame na 4 osebe. Glavno vodilo pri obisku jame je omejitev posledic turističnega obiska na sigovih pregradah na raven naravnega samoobnavljanja, kar vzdržuje Križno jamo med najbolj ohranjenimi turističnimi jamami v Sloveniji. Za turistični obisk je bila sicer jama urejena v 50. letih 20. stoletja, ko je zanjo skrbelo Turistično društvo Loška dolina. Kasneje jo je upravljalo Društvo za raziskovanje jam Ljubljana. Od 90. let 20. stoletja do danes zanjo zgledno skrbi Društvo ljubiteljev Križne jame.

Bitka na Nanosu je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem. Predstavljal je prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji.

The Postojna Gate, less often the Postojna Gap (Slovene: Postojnska vrata), named after the local town of Postojna, is a major mountain pass of the Dinaric Alps. It lies in southwestern Slovenia, between the Hrušica Plateau to the north and the Javornik Hills to the south, at an elevation of 610 metres (2,000 ft). It formed due to tectonic subsidence and fluvial erosion by the Pivka River, which in the Pliocene flew superficially in this section. The terrain is significantly karstified. This relatively wide pass enables for the easiest passage from northeastern Italy and northwestern Adriatic Sea to the Pannonian Plain, and had a very important strategic role in the past. Today, a rail line and the Slovenian A1 freeway traverse it.

The Ljubljana Gap, less often the Ljubljana Gate (Slovene: Ljubljanska vrata), is a geographical term for the transition area between the Alps and Dinaric Alps that passes from southwest to northeast between Trieste and Ljubljana.

Vojkova koča na Nanosu (1240m) je planinska postojanka pod vrhom Pleše (1262m) na visoki kraški planoti Nanos. Odprli so jo leta 1949 in se imenuje po narodnem heroju Janku Premrlu-Vojku (1920 -1943). Upravlja jo Planinsko društvo Postojna in je odprta od začetka junija do konca septembra od 17. ure od srede do nedelje zvečer, v drugih mesecih pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ima dva gostinska prostora z 82 sedeži in s točilnim pultom. Prenočišče nudi v sobi s 4 posteljami in v dveh skupnih spalnicah z 48 ležišči.

Cerkev sv. Katarine je podružnična cerkev župnije Postojna, ki stoji tik pod Kaculom v samem središču zgornjega dela Velikega Otoka ob Postojni.

Cerkev sv. Andreja je majhna cerkvica, ki leži na utrjenem gričku za Velikim Otokom. Pravijo, da jo je dal sezidati neki grof, ki se je tu v gozdu izgubil ter se zaprisegel, da tu sezida cerkev, če le najde pot domov.

Cerkev sv. Štefana, prvega mučenca, je župnijska cerkev župnije Postojna. Stoji na rahli vzpetini v samem središču mesta Postojna.

Cerkev sv. Danijela je podružnična cerkev Župnije Postojna, prvotno pa je bila del slavinske pražupnije. Nahaja se na vzpetini južno od naselja Zalog, na severni strani avtoceste A1. Posvečena je svetemu Danielu, ki je zaščitnik planincev in rudarjev.

Županov spodmol je paleolitsko jamsko najdišče v bližini vasi Sajevče pri Postojni. Gre za nekdanjo jamsko postojanko, ki se je uporabljala v srednjem paleolitiku, mlajšem paleolitiku, železni dobi pa vse do rimske dobe.

Knooppunt Nanos (Sloveens: Razcep Nanos) is een knooppunt in het zuidwesten van Slovenië. Op het knooppunt kruist de A1 naar Ljubljana en Koper met de H4 naar Gorizia.

Dvorec Hošperk (nemško Haasberg; Hazberch), tudi dvorec Planina, je nekdanji baročni dvorec, katerega ruševine stojijo v bližini Planine pri Rakeku, na uravnanem platoju nad strugo reke Unice.

Porečnik je ponikalni potok, ki se kot levi pritok izliva pri naselju Matenja vas izliva v reko Pivko.