Gornja Radgona (izgovarjava [ˈɡoːɾnja ˈɾaːdɡɔna] (); nemško Oberradkersburg, madžarsko Felsőregede) je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote. Leži na desnem bregu Mure ob regionalni cesti Maribor–Murska Sobota in ima nekaj čez 3000 prebivalcev.
Lendava (izgovarjava [ˈleːndaʋa] (); v preteklosti Dolnja Lendava, v starejših virih tudi Dolenja Lendava; madžarsko Lendva, v preteklosti Alsólendva; nemško Lindau, v preteklosti Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava. Leži pod Lendavskimi goricami, deloma na Dolinskem (podpokrajina Prekmurja), ob reki Ledavi in Kobiljskem potoku.
Občina Ljutomer je ena od občin v Republiki Sloveniji z več kot 11.000 prebivalci in središčem v Ljutomeru.
Murska Sobota (izgovarjava [ˈmúːɾska ˈsóːbɔta] (), slovenska okrajšava: MS [məˈsə̀]; nemško Olsnitz; madžarsko Muraszombat) je mesto z okoli 11.000 prebivalci (2022), sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije. V Murski Soboti je sedež več kulturnih ustanov regionalnega značaja, kot so Pomurski muzej, Pokrajinska in študijska knjižnica, Galerija, Zveza Romov Slovenije in Romski svet, od leta 2006 rimskokatoliška škofija, trenutno pa je v mestu sedež škofa Evangeličanske cerkve Augsburške veroizpovedi v Sloveniji. Regionalna Splošna bolnišnica Murska Sobota za prebivalce Pomurja je v Rakičanu (vzhodno od mesta), ki spada v mestno občino.
Cankova (madžarsko Vashidegkút, nemško Kaltenbrunn) je osrednje naselje Občine Cankova. V središču vasi je osnovna šola, cerkev svetega Jožefa z župnijo, poleg pa je park, kjer ob vodometu stoji spomenik v vasi rojenemu Avgustu Pavlu, prvemu prevajalcu slovenske književnosti v madžarščino. Večina prebivalstva živi polkmečko življenje na manjših kmetijah z dodatno zaposlitvijo v Murski Soboti ali bližnji Avstriji. Zahodno od vasi je nekdanji obmejni mejni prehod Cankova (avstrijsko naselje Bad Radkersburg je oddaljeno le nekaj kilometrov).
Občina Turnišče [óbčina túrnišče] je ena od občin v Republiki Sloveniji. V občini je obrat Tovarne obutve Planika, ki je še edini delujoč del nekdaj močne obutvene industrije. Obrat je združil tradicionalno čevljarsko obrt in industrijsko proizvodnjo.
Gederovci so naselje v občini Tišina.
Dolina (madžarsko Völgyes) je naselje v Občini Puconci.
Radovci (madžarsko Radófa) so naselje v Občini Grad.
Stanjevci (madžarsko Kerkaszabadhegy, nemško Perchtenstein) so naselje v Občini Gornji Petrovci.
Šalovci (madžarsko Sal, nemško Schlabing) je naselje v Občini Šalovci. Leži na severovzhodu Slovenije. Šalovci ležijo ob cesti Murska Sobota – Hodoš in so od Murske Sobote oddaljeni približno 27 km. So razložena naselje središčno naselje z obcestnim jedrom vzhodno od sotočja Markovskega in Peskovskega potoka, v široki dolini potoka Velike Krke. Deli naselja so še na južnem Šalovskem bregu (296 m nadmorske višine), nekoliko nižje je zaselek Serovci, na severnem pobočju pa zaselek na Kutoševem bregu (332 m nadmorske višine). Nekoliko severneje proti Dolencem je še zaselek Mali Šalovci. Približno polovica vaščanov je protestantov, pol pa katoličanov.
Domajinci (madžarsko Dombalja, nemško Todtmannsdorf) so naselje v Občini Cankova.
Topolovci (madžarsko Jegenyés, prekmursko Topolouvci, nemško Topolschitz) so naselje v Občini Cankova.
Dolič je naselje v Občini Kuzma. V vasi živijo tudi pripadniki romske narodnosti.
Motvarjevci (madžarsko Szécsiszentlászló) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Gornji Lakoš (madžarsko Felsőlakos, prekmursko Gorenji Lakoš) je naselje v Občini Lendava. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Fokovci (madžarsko Úrdomb,) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Martjanci, je naselje na severozahodnem koncu Prekmurja ob državni cesti Murska Sobota - Moravske Toplice v Občini Moravske Toplice.
Turnišče [túrnišče] je osrednje naselje istoimenske občine Turnišče.
Žižki (madžarsko Zsizsekszer) je prekmurska vas in leži v Občini Črenšovci, v osrednjem delu Dolinskega. Potok (Suhi) Jarek vas deli na Gornji in Dolnji del. Žižki mejijo na tri sosednje vasi: Črenšovce, Trnje in Veliko Polano. Oddaljenost Žižkov od Lendave je 10 km, od Murske Sobote pa 20 km.
Matjaševci (madžarsko Szentmátyás) so razloženo obmejno naselje v Občini Kuzma.
Mála Pólana (madžarsko Kispalina) je naselje v Občini Velika Polana. V bližini vasi je Polanski log in preko Ledave tudi gozdni rezervat Črni les.
Predanovci (madžarsko Rónafő) so naselje v Občini Puconci.
Grabšinci so naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Čépinci so druga najbolj severna vas v Sloveniji in spadajo v občino Šalovci. So sedež istoimenske krajevne skupnosti, v katero spadata še vasi Markovci in Budinci. Čepinci mejijo na Budince, Markovce, Lucovo in Neradnovce ter na sosednjo državo Madžarsko. Državna meja z Madžarsko, ki teče mimo Čepinec, je bila določena po koncu prve svetovne vojne z versajsko pogodbo na razvodnico med Muro in Rabo.
Ratkovci (madžarsko Rátkalak) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Občina Radenci so ena od občin v Republiki Sloveniji.
Občina Črenšovci je ena izmed občin v Republiki Sloveniji, ki leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije in južnem delu Prekmurja na levem bregu reke Mure, na predelu Dolinskega. Razprostira se na 34 km2 površine in vključuje naselja Črenšovci, Trnje, Žižki ter Gornjo, Srednjo in Dolnjo Bistrico. Vsa naselja so bila v preteklosti do danes tesno povezana zgodovinsko, kulturno, duhovno, gospodarsko in politično. Po podatkih iz leta 2022 ima občina 3.968 prebivalcev, ki zaradi zaposlitve ali šolanja dnevno migrirajo v okoliške in tudi daljne kraje. Center občinskega središča je v Črenšovcih, kjer se nahajajo občinska uprava, pošta, zdravstvena postaja, lekarna, župnijska cerkev, osnovna šola s športnimi objekti, vrtec, kulturni dom, gasilski dom, obrtno industrijska cona, samopostrežna trgovina in več gostinskih objektov. V občini sta dve osnovni šoli in dva vrtca. Vsako naselje pa ima tudi svoj gasilski dom in nekaj drugih infrastrukturnih objektov.
Kramarovci je naselje v Občini Rogašovci.
Adrijanci (madžarsko Andorháza) so naselje v Občini Gornji Petrovci. Kraj je sestavljen iz ene istoimenske ulice Adrijanci.
Renkovci (madžarsko Lendvaerdő) so naselje v občini Turnišče.
Melinci so naselje v Občini Beltinci.
Vanča vas je naselje v Občini Tišina. Tukaj se je rodil nabožni pisatelj Anton Števanec.
Ropoča je naselje v Občini Rogašovci. Leži na jugozahodnem robu gričevnatega Goričkega v Prekmurju, kjer se griči polagoma začnejo spuščati v prostrano prekmursko ravnico, ki sega vse od Lendavskih goric na levi strani preko Murske Sobote v sredini in Slovenskih goric v ozadju do Radgonskega kota in Pohorja na skrajni desni. Zaradi prisojnih leg so tu ugodne razmere za rast vinske trte in sadnega drevja. Vas se razprostira z vzhoda proti zahodu od Vadarec do Gerlinec (ok. 3,5 km), s severa proti jugu pa od Pertoče in Motovilec proti Kraščem (ok. 1 km). Tako obsega približno 3,5km2, od tega 20% površine zavzemajo mešani gozdovi, ostalo so travniki, polja, vinogradi, sadovnjak. V njej živi v 50 naseljenih hišah okrog 250 ljudi. Leži v Krajinskem parku Goričko in spada pod upravo občine Rogašovci in v krajevno skupnost Pertoča. Zaradi svoje obrobne lege je ena izmed redkih vasi, ki mejijo na tri sosednje občine (Cankova, Puconci, Grad).
Gaberje (madžarsko Zalagyertyános, ali Gyertyános) je naselje v Občini Lendava. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Gančani so naselje v Občini Beltinci. Vas je nastala leta 1321, ime pa je dobila po eni izmed trdnjav v bližini, ki se je imenovala Ganacha. V madžarščini so se Gančani nekoč imenovali »lendavska rožna dolina«. Vas naj bi prvotno nastala ob reki Ledavi, severno od današnje lege. Reka naj bi poplavljala, zato so se odselili malo južneje (proti Beltincem).
Mali Moravščak je naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Pečarovci (madžarsko Szentsebestyén, prekmursko nekoč Püčarovci, Imre Augustič piše kot Pečörovci, nemško Sankt Sebastian) so vas v Občini Puconci na začetku Goričkega. Znani so predvsem po lončarstvu, ki je postalo znano po celi Sloveniji, pa tudi izven nje. Po lončarjih oz. pečarji je vas tudi dobila ime.
Mlajtinci (madžarsko Kismálnás, prekmursko nekoč Mladetinci, Mledetinci, ali Mladinci) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Nuskova (madžarsko Diósfalva, prekmursko nekoč Noskova, nemško Rotterberg, ali Rottenberg) je naselje v Občini Rogašovci.
Kukeč (madžarsko Újkökényes, prekmursko Kükeč, nekoč Kükečko) je naselje v Občini Gornji Petrovci.
Gornja Radgona je ena izmed občin v Republiki Sloveniji. Sedež občine je v Gornji Radgoni. Na severozahodu meji na Občino Apače, na zahodu na Sveto Ano in Benedikt, na jugu na Sveto Trojico v Slovenskih Goricah, Cerkvenjak in Sveti Jurij ob Ščavnici in na vzhodu na občino Radenci.
Kot (madžarsko Kót) je naselje v Občini Lendava. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Krajna je naselje v občini Tišina. Krajna je mala vas s približno 190 prebivalci in leži na cesti Cankova-Murska Sobota. Javne zgradbe na Krajni so gasilski dom, gostilna Mencigar in športno igrišče. Znamenitosti na Krajni so klub malega nogometa Krajna, spominska plošča duhovnika Jožeta Kleklna, kapelica (stara 103 leta), spomenik Beli križ pri istoimenski gramoznici ob regionalni cesti Murska Sobota-Gederovci. Na Krajni je bil rojen Franc Temlin, tudi Jožef Klekl politik in Jožef Klekl pisatelj.
Borejci je naselje v občini Tišina. Vas leži na Ravenskem, ob reki Ledavi, približno 6 km oddaljena od Murske Sobote.
Vidonci (madžarsko Vidorlak) so naselje v Občini Grad.
Bratonci so naselje v Občini Beltinci. Vas je bila prvič pisno omenjena leta 1322. Med vasmi Beltinci in Bratonci bi naj vodila stranska rimska cesta, kar potrjujejo topografski posnetki in najdbe (rimski srebrnik in rimski obcestni kamen). Na severazohodnem robu vasi je izvir potoka Črnca, katerega struga je suha in se napolni le ob najmočnejših nalivih, stoletje nazaj pa je ta isti potok poganjal vodni mlin na jugovzhodnem delu vasi.
Slaptinci so naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Občina Lendava (madžarsko Lendva) je ena od 212 občin v Sloveniji, z več kot 10.000 prebivalci, s središčem v Lendavi. Je najbolj vzhodna slovenska občina. Meji na Madžarsko in Hrvaško ter na občine: Dobrovnik, Turnišče, Velika Polana in Črenšovci. Skozi njo teče reka Ledava.
Vučja Gomila (madžarsko Zsidahegy) je naselje v Občini Moravske Toplice.
Kunova je naselje v Občini Gornja Radgona.
Gornja Bistrica (madžarsko Felsőbeszterce, prekmursko Gorja Bistrica) je naselje na Dolinskem ob reki Muri v Občini Črenšovci.
Občina Rogašovci je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Ivanci (madžarsko Zalaivánd) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Gornji Ivanjci so naselje v Občini Gornja Radgona.
Ocinje je naselje v Občini Rogašovci.
Apače (nemško Appetstal, Abstall) so naselje v občini Apače. Ležijo v osrednjem delu Apaškega polja, severno od naselja pa reka Mura predstavlja državno mejo z Republiko Avstrijo. Skozi naselje poteka regionalna cesta Šentilj - Gornja Radgona. Naselje leži 25 km severovzhodno od Maribora, 20 km zahodno od Murske Sobote ter 54 km jugovzhodno od avstrijskega mesta Gradec.
Radomerje je naselje v Občini Ljutomer.
Ivanjševski Vrh je naselje v Občini Gornja Radgona.
Murski Črnci so naselje v Občini Tišina.
Dankovci (madžarsko Őrfalu, nemško Thankendorf, nekoč prekmursko Danjkovci) so naselje v Občini Puconci.
Trdkova je razloženo naselje v Občini Kuzma.
Dolgovaške Gorice (madžarsko Hosszúfaluhegy) je naselje v Občini Lendava, ki stoji ob meji z Madžarsko. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Negova, starodavno naselje, katerega prva omemba sega že v leto 1106, leži na obrobju Slovenskih goric. Je sedež istoimenske krajevne skupnosti, ki spada v občino Gornja Radgona. Krajevna skupnost Negova obsega 8 vasi, ki ležijo v treh različnih geografsko-reliefnih enotah. Je naselje z gručastim jedrom na terasi zahodno od osrednjega dela Ščavniške doline na nadmorski višini 285 metrov.
Murski Petrovci so naselje v Občini Tišina. V Murskih Petrovcih se je rodil Imre Augustič - pisatelj, novinar, pesnik in prevajalec.
Berkovci (madžarsko Berkeháza) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Murski Vrh je naselje v Občini Radenci.
Žitkovci (madžarsko Zsitkóc) je naselje v Občini Dobrovnik. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Dolnja Bistrica (madžarsko Alsóbeszterce, prekmursko Dolenja Bistrica) je naselje v Občini Črenšovci.
Dolnji Slaveči (madžarsko Alsócsalogány, prekmursko Dolenji Slaveči, ali Spoudnji Slaveči, nemško Unter Slabitsch) so naselje v Občini Grad. Na Dolnjem Slaveč se je rodil Mikloš Küzmič pisatelj, prevajalec in dekan Slovenske okrogline.
Ivanjševci (madžarsko Alsójánosfa) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Lončarovci (madžarsko Gerőháza, prekmursko nekoč Lančarovci, Gerenčerovci) so naselje v Občini Moravske Toplice. Naselje se prvič omenja leta 1366 kot "Gerencher in dystrictu Welemer" in leta 1499 kot "Gerencherowcz".
Jamna je naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Puževci (madžarsko Pálmafa, prekmursko Pužavci) so naselje v Občini Puconci.
Poznanovci (madžarsko Pálhegy) so naselje v Občini Puconci.
Dolnji Lakoš (madžarsko Alsólakos, prekmursko Dolenji Lakoš, ali Spoudnji Lakoš) je naselje v Občini Lendava, ki stoji okoli 2 km zahodno od Lendave. Mimo naselja poteka cesta Murska Sobota-Lendava. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Moravske Toplice (madžarsko Alsómarác, nekoč Moravci) so naselje, središče občine Moravske Toplice. Naselje leži 7 km od Murske Sobote na nadmorski višini 203 m.
Ivanovci (madžarsko Alsószentbenedek) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Jeruzalem je naselje v Občini Ljutomer.
Dolenci (madžarsko Dolány) so naselje v Občini Šalovci. Dolenci so razloženo naselje, kmečke domačije so v večjih skupinah razporejene v dolini Dolenjskega potoka, na okoliških zaobljenih slemenih in po pobočjih so bolj razložene. Naselje je nastalo z združitvijo vasi Mali in Veliki Dolenci.
Čikečka vas (madžarsko Csekefa) je naselje v Občini Moravske Toplice. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Trnje (madžarsko Tüskeszer) je naselje v Občini Črenšovci.
Petanjci je naselje v Občini Tišina.
Nedelica (madžarsko Zorkóháza) je naselje v občini Turnišče.
Kapca (madžarsko Kapca) je naselje v Občini Lendava. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Markovci (madžarsko Marokrét) so razloženo naselje v Občini Šalovci, v zgornjem delu idilične, nekoliko širše doline potoka Velike Krke. Naselje je na območju Goričkega, blizu slovensko-madžarske meje 30 km oddaljeno od Murske Sobote.
Andrejci (madžarsko Andorhegy) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Rakičan (madžarsko Battyánfalva) je naselje v Občini Murska Sobota.
Srednja Bistrica (madžarsko Középbeszterce, prekmursko Srejdnja Bistrica) je naselje v Občini Črenšovci.
Mostje (madžarsko Hídvég) je naselje v Občini Lendava. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Občina Beltinci je ena od slovenskih občin, ki leži ob levem bregu reke Mure na ravninskem delu Prekmurja. Na površini 6228 hektarjev prebiva 8640 ljudi. Površje, podnebje, vodovje, sestava tal, rastlinstvo in živalstvo občine so tipično panonski.
Vas Košarovci (madžarsko Kosárháza) je majhna vasica v občini Gornji Petrovci na skrajnem SV Slovenije. Leži znotraj Krajinskega parka Goričko. Vas ima le 18 hiš, ki so razporejene po treh slemenih in dveh dolinah,in so kar precej razpršene ena od druge. Na srednjem slemenu stoji pokopališče z mrliško vežico, ob pokopališču pa novo zgrajeno športno igrišče s slačilnicami, ki omogoča mladim, da aktivno preživljajo prosti čas doma. Sicer v vasi ni ne trgovine, ne gostilne. Prebivalstvo se ukvarja večinoma s kmetijstvom. V vasi deluje športno društvo.
Bogojina (madžarsko Bagonya, nekoč Zalabagonya) je večje naselje in krajevna skupnost v Občini Moravske Toplice, v Prekmurju.
Bukovnica (madžarsko Bakónak, prekmursko Bükovnica) je vas v bližini Bukovniškega jezera v Občini Moravske Toplice. V vasi stoji kapela Svetega križa leta 1905, kraj pa je znan tudi po zdravilnih točkah.V vas sta tudi dva zaselka z vinogradi Aušišče in Brejg
Stara Gora je naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Vidanovci so naselje v Občini Ljutomer.
Grabonoš je naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Terbegovci so naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Berkovci je strnjeno gručasto naselje v Občini Križevci, ki stoji na nizki terasi v dolini reke Ščavnice, ob cesti Ljutomer-Sveti Jurij ob Ščavnici. Vas je prvič omenjena leta 1445 kot Werkawczen.
Blaguš je naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Blaguš je mala vas, z malo prebivalci, pa vendar lepa. V njem se nahaja tudi Blaguško jezero Velik del površin prekrivajo gozdovi in polja, ki jih urejajo tamkaj bivajoči kmetje. Leži v občini Sv. Jurij ob Ščavnici. V enem izmed gozdov se nahajata tudi Gozdna Učna Pot in Učna Pot Breza.
Železne Dveri so naselje v Občini Ljutomer.
Hrašenski Vrh je naselje v Občini Radenci.
Radoslavci so naselje v Občini Ljutomer.
Gibina je naselje v Občini Razkrižje.
Slamnjak je naselje v Občini Ljutomer.
Žrnova je naselje v Občini Radenci.
Desnjak je naselje v Občini Ljutomer. Naselje leži na Štajerskem, a je del Pomurske statistične regije.
Podgrad je naselje v Občini Gornja Radgona.
Okoslavci so naselje v Občini Radenci z zaselkom Okoslavski Vrh.
Pogled je naselje v Občini Apače.
Bučečovci so naselje v Občini Križevci.
Šprinc je naselje v Občini Razkrižje.
Spodnji Kocjan je naselje v Občini Radenci.
Biserjane so naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Brezje je naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Berkovski Prelogi so naselje v Občini Križevci.
Zagajski Vrh je naselje v Občini Gornja Radgona.
Nunska Graba (prekmursko Nünska Graba) je naselje v Občini Ljutomer.
Stročja vas je naselje v Občini Ljutomer.
Noršinci pri Ljutomeru so naselje v Občini Ljutomer.
Vratja vas je naselje v Občini Apače.
Ženik je naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Krištanci so naselje v Občini Ljutomer.
Boreci (nemško Woretzen) so naselje v Občini Križevci. Naselje leži na Štajerskem, a je del Pomurske statistične regije.
Kočki Vrh je naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Ključarovci pri Ljutomeru so naselje v Občini Križevci.
Vučja vas (nemško Wolfsdorf) je naselje v Občini Križevci, ki leži na desnem bregu reke Mure. Nahaja se na severovzhodu Slovenije v Prlekiji. Prvotno naj bi se imenovala Volčinja vas (baje po županu Volčini, čigar ime izhaja iz besede volk). Vas prebivalci delijo na dva dela, in sicer na Leskovec in Kot. Deli vasi pa so še Brezovec, Korozinjak in Kračine.
Iljaševci so obcestno razloženo naselje v Občini Križevci ob cesti Ljutomer-Radenci.
Galušak je naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Babinci so naselje v Občini Ljutomer.
Bučkovci so naselje v Občini Ljutomer. Tukaj se je rodil pisatelj in učitelj Janoš Murkovič.
Pristava je naselje v Občini Ljutomer. Leži na levem bregu reke Ščavnice. Spada v Štajersko tradicionalno deželo ter Pomursko statistično regijo.
Občina Apače je ena od občin v Republiki Sloveniji in je najsevernejša občina na Štajerskem s središčem v Apačah. Na zahodu meji na občino Šentilj, na jugozahodu na občino Sveta Ana, na vzhodu na občino Gornja Radgona, na severu pa reka Mura predstavlja mejo z Republiko Avstrijo. Občina se nahaja 25 km severovzhodno od Maribora in 20 km zahodno od Murske Sobote.
Mahovci so naselje v Občini Apače.
Stavešinski Vrh je naselje v Občini Gornja Radgona na Štajerskem.
Radenci (madžarsko Regede, nemško Radein, tudi Bad Radein) so naselje in središče občine Radenci.
Šafarsko (madžarski: Ligetfalva) je naselje v Občini Razkrižje.
Občina Razkrižje je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Občina Gornji Petrovci je ena od občin v Republiki Sloveniji na goričkem delu Prekmurja.
Lomanoše [lománoše] (nemško Deutsch Radersdorf) so naselje v Občini Gornja Radgona.
Lutverci so naselje v Občini Apače.
Črešnjevci so naselje v Občini Gornja Radgona.
Spodnji Kamenščak (prleško Spodje Kamenščak) je naselje v Občini Ljutomer.
Kokolajnščak je naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Kobilje (madžarsko Kebeleszentmárton) je naselje v Občini Kobilje, ki leži ob Kobiljanskem potoku na vzhodu Ravenskega.
Veržej je gručasto ravninsko naselje, središče občine Veržej. Leži na Murskem polju na desnem bregu reke Mure. Ob Muri so prostrani listnati gozdovi imenovani obmurski logi, ki segajo s severne strani do naselja. Ob gozdu se proti vzhodu vleče širok pas travnikov, ki so v mesecu maju posuti z belimi narcisami. Kraj leži na 183 metrih nadmorske višine in je z regionalno cesto povezan z Ljutomerom, Gornjo Radgono, Mursko Soboto in Lendavo.
Sveti Jurij ob Ščavnici je naselje, središče občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Kraj se je vsaj od leta 1683, pa vse do 22. januarja leta 1997 imenoval Videm ob Ščavnici.
Rogašovci so naselje v občini Rogašovci.
Občina Moravske Toplice so ena od občin v Republiki Sloveniji, natančneje v Prekmurju, s središčem v Moravskih Toplicah. Občina meji na Madžarsko, v njej pa živijo tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti.
Mota je naselje v Občini Ljutomer.
Mele so naselje v Občini Gornja Radgona.
Mestni stadion Fazanerija je po kapaciteti peti največji stadion v Sloveniji. Na njem igra domači klub NK Mura. Stadion stoji ob reki Ledavi v Murski Soboti. Sestavljen je iz večjih tribun: Južna tribuna, Severna tribuna, Glavna tribuna in Vzhodna tribuna. Stadion ima 3.782 sedišč in približno 1.718 stojišč. Skupna kapaciteta je približno 5.500 obiskovalcev. Leta 2018 je stadion dobil nove slačilnice po najnovejših evropskih standardih (UEFA). Leto pozneje so bili na stadion nameščeni še reflektorji (2019).
Cerkev svetega Nikolaja je stolnica rimskokatoliške Škofije Murska Sobota in obenem župnijska cerkev župnije Murska Sobota v Murski Soboti.
Ivanjski Vrh je naselje v Občini Gornja Radgona.
Dobrava je naselje v Občini Križevci.
Sovjak je naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Železniška postaja Gornja Radgona je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Gornja Radgona.
Železniška postaja Hodoš je ena večjih železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Hodoš.
Kóbiljski potok (tudi Kobiljanski potok) (madžarsko Kebele) je levi pritok Ledave na Goričkem v Prekmurju. Izvira v gozdu severozahodno od vasi Fokovci in teče najprej proti jugovzhodu skozi vasi Fokovci, Selo in Čikečka vas/Csekefa. Nad Motvarjevci/Szentlászló dobi z leve največji pritok Ratkovski potok ter nadaljuje pot skozi Kobilje do slovensko-madžarske meje. Po madžarskem ozemlju teče v širokem loku mimo Soboške vasi (madžarsko Zalaszombatfa), nato pa se severno od Dolge vasi/Hosszúfalu ponovno vrne na slovensko ozemlje. Od tu naprej teče večinoma proti jugu in se v Lendavi/Lendva izliva v Ledavo.
Železniška postaja Ljutomer je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Ljutomer.
Melanjski Vrh je naselje v Občini Radenci.
Železniška postaja Murska Sobota je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Murska Sobota.
Orehovci so naselje v Občini Gornja Radgona.
Podgradje je naselje v Občini Ljutomer. Ime je dobila po lokaciji naselbine, ta namreč stoji pod gradom.[katerem?]
Mestna občina Murska Sobota je ena od 12 mestnih občin v Republiki Sloveniji s sedežem v Murski Soboti. Po površini je najmanjša mestna občina v Sloveniji, po prebivalstvu (skoraj 19.000 ljudi) pa predzadnja. Poleg Murske Sobote je največji in najpomembnejši kraj Rakičan z več kot 1.500 prebivalci, kjer je pomurska regionalna Splošna bolnišnica Murska Sobota, skoraj tako številčni so tudi Bakovci, Černelavci in Krog, znana pa je tudi Pušča, ki je največje slovensko romsko naselje.
Pušča (v prekmurščini Püšča) je strnjeno naselje v Občini Murska Sobota, ki leži zahodno od Murske Sobote. Pušča je romska skupnost, ki je bila do leta 2002 del Černelavcev. Na referendumu leta 1998 so se prebivalci odločili za ustanovitev samostojnega naselja, ki je bilo uradno razglašeno leta 2002.
Port lotniczy Murska Sobota – port lotniczy położony zlokalizowany w miejscowości Murska Sobota (Słowenia). Obsługuje połączenia krajowe.
Bukovniško jezero je akumulacijsko jezero, ki leži južno od naselja Bukovnica na jugovzhodu Goričkega.
Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini je rimskokatoliška cerkev, ki je župnijska cerkev Župnije Bogojina. Cerkev se nahaja v Občini Moravske Toplice.
Cerkev stoji v kraju Grad, v župniji Grad in istoimenski občini.
Cerkev Marijinega rojstva je v kraju Tišina in občini Tišina. Spada v župnijo Tišina.
Cerkev sv. Jakoba je v kraju Dobrovnik in Občini Dobrovnik. Spada v župnijo Dobrovnik.
Evangeličanska cerkev, Domanjševci je v vasi Domanjševci (Domonkosfa) in Občini Šalovci.
Evangeličanska cerkev je v evangeličanski cerkveni občini Bodonci in v Občini Puconci.
Evangeličanska cerkev je v naselju Gornji Petrovci v Občini Gornji Petrovci.
Evangeličanska cerkev je v vasi Gornji Slaveči in v občini Kuzma
Evangeličanska cerkev v Selu je v kraju z istim imenom, spada pa v občino Moravske Toplice.
Evangeličanska cerkev je v mestu Murska Sobota in mestni Občini Murska Sobota.
Grad Gornja Radgona stoji na grajskem griču, na katerem je bila najdena naselbina iz časa mlajše stopnje kultur žarnih grobišč, blizu nekdanje opekarne pa stekleni pokop iz starejše železne dobe. Radgonski grad (Rategoyspruch) je prvič omenjen leta 1211, sedanjo podobo mu je dal leta 1775 grof Leopold Herberstein. Zadnji lastniki grofje Chorinsky so ga leta 1931 prodali z opremo vred banski upravi. Grad je zdaj v zasebni lasti in ga preurejajo v reprezentančni objekt. Z gradu je lep razgled po Pomurju in avstrijskem Grabenlandu.
Grad Murska Sobota leži v istoimenskem mestu ob magistralni cesti Maribor-Lendava. Danes je grad zaščiten kot kulturni spomenik lokalnega pomena.
Vaška kapela v Stanjevcih je bila zgrajena leta 1923. 16. septembra 1923 sta jo blagoslovila petrovski duhovnik Štefan Godina in puconski duhovnik Adam Luthar.
Kapela svetega Cirila in Metoda stoji na severni strani ceste Trdkova - Kuzma, v vasi Trdkova, ki spada v Občino Kuzma.
Ledavsko jezero, imenovano tudi Kraško jezero, je umetno akumulacijsko jezero, na reki Ledavi. Vode Ledave in Lukaj potoka so zajezene s pregrado visoko 10 m. Jezero leži na nadmorski višini 234 mnm na območju vasi Ropoča in Krašči v Krajinskem parku Goričko. Njegova površina meri 218 ha.
Pomurski muzej Murska Sobota je eden izmed pokrajinskih muzejev v Sloveniji. Sam muzej je bil ustanovljen leta 1955 in se od ustanovitve nahaja v renesančnem gradu sredi mestnega parka.
Cerkev sv. Nikolaja v Selu stoji v vasi Selo (Občina Moravske Toplice) na dnu selanske doline na vzhodnem Goričkem. Je edinstvena opečna romanska rotunda v Sloveniji.
Železniška postaja Dankovci je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Dankovci.
Železniška postaja Lendava je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Lendava. Ima tri tire. Je edina železniška postaja v Sloveniji, ki ni povezana s preostankom sistema Slovenskih železnic, saj je z ostalimi železniškimi postajami v Sloveniji povezana preko hrvaške železniške postaje v Čakovcu. Pred letom 2023 se je na njej izvajal mejni nadzor; interna številka mejnega prehoda je 550.
Železniška postaja Lipovci je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Beltinci.
Železniško postajališče Ljutomer mesto je eno izmed železniških postajališč v Sloveniji, ki oskrbuje osrednji del mesta Ljutomer.
Občina Dobrovnik (madžarsko Dobronak, nemško Dobronack) je ena od občin Republiki Sloveniji.
Občina Hodoš (madžarsko Hodos Község) je ena od občin v Republiki Sloveniji na goričkem delu Prekmurja ne daleč od Madžarske.
Občina Cankova je ena od občin v Republiki Sloveniji na goričkem in ravenskem delu Prekmurja.
Ljutomer (izgovarjava [ˈljuːtɔmɛɾ] (); nemško Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije. Je središče Prlekije ("Prleška prestolnica") in Občine Ljutomer in je že stoletja najbolj razvito mesto v regiji. Mesto je poznano po prvem slovenskem taboru, ki se je odvijal avgusta leta 1868, in kasaškem športu, ki ima stoletno tradicijo (kasaške dirke; pasma konj Ljutomerski kasač).
Črenšovci (madžarsko Cserföld; zgodovinsko Črensovci, kar je tudi uradno ime župnije) so naselje v Občini Črenšovci, ki leži med Mursko Soboto in Lendavo.
Občina Šalovci (madžarsko Sal, nemško Schlabing) je občina na skrajnem severovzhodu Republike Slovenije na goričkem delu Prekmurja.
Blaguško jezero je jezero v naselju Blaguš v občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Grad Grad (nekoč Gornjelendavski grad, madžarsko Felsőlendvai vár) stoji v istoimenskem naselju Grad na Goričkem. Je najobsežnejši grajski kompleks na Slovenskem in ima po legendi 365 sob. V gradu so ogromne kleti, ki so služile za različne namene. Grad stoji na trdni skali vulkanskega porekla ali bazaltnem tufu, ki je vgrajen v temelje enega največjih gradov na Slovenskem. Na zahodni strani, zunaj poslopja je v grajskem parku globok vodnjak, vklesan v živo skalo s premerom 3,25 m. V septembru 2020 so člani Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane opravili čistilno akcijo in pri tem odstranili vanj odvržene odpadke do globine 13,7 m. Kolikšna je dokončna globina vodnjaka ostaja še naprej skrivnost. 8. decembra 2020 je bil vrh vodnjaka nameščen železni pokrov in ograja okoli njega, s čimer je preprečeno nadaljnje odmetavanje odpadkov vanj. Na notranjem, spodnjem dvorišču gradu je zbiralnik deževnice, globok približno 21 m in zavarovan s ploščo, ki je odigral pomembno vlogo v času obleganj in napadov.
Cerkev sv. Trojice se nahaja v največji pomurski vasi Odranci in istoimenski občini in služi kot župnijska cerkev istoimenske župnije.
Cerkev svetega Boštjana (prekmursko Sv. Sebaščana) se nahaja v kraju Pečarovci, župniji Pečarovci in v Občini Puconci.
Cerkev sv. Križa je v kraju Črenšovci in Občini Črenšovci. Spada v župnijo Črenšovci.
Cerkev sv. Trojice je župnijska cerkev Župnije Gornji Petrovci.
Grad Rakičan je dvorec, ki stoji v naselju Rakičan v občini Murska Sobota.
Evangeličanska cerkev v Križevcih je cerkev v Občini Gornji Petrovci. V cerkev pastiroval Ivan Berke, slovenski pistalej.
Evangeličanska cerkev je v kraju Lendava in Občini Lendava. Spada v cerkveno občino Lendava.
Župnijska cerkev sv. Jožefa se nahaja v kraju Cankova, v župniji Cankova in v Občini Cankova
Župnijska cerkev sv. Jurija (madžarsko Vízlendvai Szent György templom, prekmursko Cirkev Svétoga Jürija) je v kraju Sveti Jurij, župniji Sveti Jurij in občini Rogašovci.
Kapela svetega Petra in Pavla je kapela v kraju Lukačevci, župniji Murska Sobota, ter Mestni občini Murska Sobota. Stoji v središču naselja.
Dvorec Beltinci ali grad Beltinci (nemško Balatincz) stoji v naselju Beltinci v Občini Beltinci.
Gledališče Park ali Kino Park je gledališko poslopje, ki stoji na robu mestnega parka v Murski Soboti. Pritlično zgradbo v modernističnem slogu, zgrajeno leta 1951, je načrtoval arhitekt Franc Novak.
Hotiško jezero ali Jula Marof je jezero v vzhodni Sloveniji, ki leži ob glavni cesti Murska Sobota–Lendava, okoli kilometer zahodno od naselja Hotiza, ob meji med občinama Črenšovci in Lendava.
Železniško postajališče Gornji Petrovci je eno izmed železniških postajališč v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Gornji Petrovci.
Stolp Vinarium (Vinarium Lendava, panonski svetilnik, pomurski Eifflov stolp) je razgledni stolp v Sloveniji, zgrajen leta 2015, ki v višino meri 53,5 metra. Nahaja se v Dolgovaških Goricah, sredi Lendavskih goric nad Lendavo na nadmorski višini 302 metra. Stolp, ki omogoča razgled v štiri države, sta projektirala Oskar Virag in Iztok Rajšter iz arhitekturnega biroja Vires.
Železniško postajališče Šalovci je železniško postajališče, ki služi naselju Šalovci. Postajališče stoji ob železniški progi Ormož–Hodoš–d. m.
Lípnica je levi pritok Ledave v ravninskem delu Prekmurja. Izvira kot majhen vodotok v gričevju osrednjega Goričkega med vasema Andrejci in Fokovci in teče sprva proti jugozahodu po gozdnati in neposeljeni dolini. V nadaljevanju prečka obsežne terase na južnem obrobju Goričkega, severozahodno od Moravskih Toplic pa vstopi v širno prekmursko ravnino. Na krajšem odseku teče potok skozi območje zdravilišča, nato pa se obrne proti jugovzhodu in teče po ravnini do izliva v Ledavo na vzhodnem robu ravninskega gozda Hraščica.
Bakovci (madžarsko Barkóc) so naselje v Mestni občini Murska Sobota.
Benica je vas v Občini Lendava. Je drugo najbolj vzhodno ležeče naselje v Sloveniji, v bližini katerega poteka meja s Hrvaško in z Madžarsko. Je poleg Hotize in Pince Marofa še edina vas v občini Lendava, ki nima avtohtone madžarske narodnostne skupnosti, vendar pa sta zgolj Benica in Hotiza tudi uradno samo slovenski naselji.
Bodonci (madžarsko Bodóhegy, prekmursko Bodounci, nemško Bodensdorf) so naselje v Občini Puconci.
Bokrači (madžarsko Bokrács, domače poimenovanje Bókreči) so naselje v občini Puconci. Z okrog 70 prebivalci so ena najmanjših vasi v občini. Do reorganizacije lokalne samouprave v Sloveniji so bili Bokrači vključeni v občino Murska Sobota.
Boreča (madžarsko Borháza, prekmursko nekoč Boriče, nemško Sankt Anna) je naselje v Občini Gornji Petrovci. V njem je gasilski dom z gasilskim društvom, cerkev Sv. Ane in pokopališči. Vas šteje 106 prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in gozdarstvom, večina je zaposlenih. Njihovo število se zmanjšuje in ob nadaljevanju tega trenda bo naselje kmalu zapuščeno.
Budinci (madžarsko Bűdfalva, prekmursko Büdinci, nemško Büdintz) so naselje v Občini Šalovci. So najbolj severno ležeče naselje v Republiki Sloveniji. Nahaja se 33 km severno od Murske Sobote, na območju Goričkega, tik ob slovensko-madžarski meji. Meji na vasi Šalovci, Markovci, Dolenci in vasi na Madžarskem Števanovci (Apatistvanfalva) in Andovci (Orfalu) . Njeni prebivalci Budincev so slovensko govoreči Slovenci. Budinci so razloženo obmejno naselje, sestavljeno iz več manjših zaselkov in kmetij na obeh bregovih Lopoče in Dolenskega potoka ob cesti Dolenci – Šalovci.
Domanjševci (madžarsko Domonkosfa) je naselje s pretežno madžarskim prebivalstvom v Sloveniji v Občini Šalovci. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Dolga vas (madžarsko Hosszúfalu, prekmursko Duga ves) je naselje v Občini Lendava. Znana je po mejnem prehodu. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina. Romi v romskem naselju edini v Sloveniji govorijo balkanski romski dialekt - Bajaščino, ker so se priselili s področja Hrvaške.
Sveti Jurij je naselje v Občini Rogašovci v Prekmurju in sedež župnije Sveti Jurij. V naselju stoji tudi župnijska cerkev Sv. Jurija.
Sotina je naselje v Občini Rogašovci.
Noršinci (madžarsko Újtölgyes) so naselje v Občini Moravske Toplice. Tukaj se je rodil Janoš Kardoš prevoditelj, pisatelj in pesnik.
Brezovica (madžarsko Lendvanyíres) je naselje v Občini Velika Polana. Tukaj se je rodil Ivan Zver, tiskar prekmurskih knjig po prvi svetovni vojni, ter Štefan Hozjan, vojaški pilot.
Gomilica (madžarsko Lendvaszentjózsef,) je naselje v Občini Turnišče. V Gomilici se je rodil prekmurski pisatelj Franc Kolenc.
Gornji Petrovci (madžarsko Péterhegy, prekmursko Gorenji Petrovci) so naselje na severovzhodnem Goričkem in središče Občine Gornji Petrovci.
Banuta (madžarsko Bánuta) je naselje v Občini Lendava. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Sodišinci so naselje v Občini Tišina.
Beznovci (madžarsko Búzahely, nemško Pernstein) so naselje v Občini Puconci.
Beltinci (slovenska izgovarjava: [ˈBeltinci]; prekmurščina: Böltinci, madžarsko Belatinc ali Belatincz, tudi Bellatinz nemško /Alt/Fellsdorf) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.
Tišina [tíšina] je naselje v istoimenski Občini Tišina.
Čentiba (madžarsko Csente, ali Csentevölgy) je naselje v Občini Lendava. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Škofija Murska Sobota je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor (druga je Škofija Celje).
Strehovci (prekmursko Strejovci, madžarsko Őrszentvid) je naselje v Občini Dobrovnik. Strehovci so znani po svojem vinskem turizmu in energijskih točkah ob Bukovniškem jezeru.
Kamovci (madžarsko Kámaháza) je naselje v Občini Lendava. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Trimlini (madžarsko Hármasmalom) je naselje v Občini Lendava. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Lendavske Gorice (madžarsko Lendvahegy) so naselje v Občini Lendava, ki se nahaja na območju istoimenskega gričevja (Lendavske gorice). Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Radmožanci (madžarsko Radamos) je naselje v Občini Lendava. Nahaja se na narodnostno mešanem dvojezičnem območju, opredeljen je kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina. Vas ima uspešno prostovoljno gasilsko društvo ki je pomemben dejavnik v razvoju naselja.
Krog (madžarsko Korong, nemško Kroth, prekmursko Kroug) je gručasto obmestno naselje na Ravenskem na levem bregu Mure med potokoma Dobel na severu in Mokoš na jugu v Občini Murska Sobota.
Petišovci (madžarsko Petesháza) so naselje v Občini Lendava. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Gerlinci (madžarsko: Görhegy nemško Jörgelsdorf prekmursko Göronci) so naselje v Občini Cankova. V naselju je 105 hiš in 311 prebivalcev. Tu se je rodil Evald Flisar. Zelo pogost priimek v naselju je Gomboc.
Strukovci (madžarsko Sűrűház) so naselje v Občini Puconci.
Fikšinci so razloženo obmejno slemensko naselje na zahodu Goričkega, oddaljeno od mesta Murska Sobota 25 km. Spadajo v Občino Rogašovci in župnijo Sv. Jurija. Zahodno pod vasjo je mejni potok Kučnica, na vzhodni strani pod pobočjem pa potok Črnec. V naselju je vse do leta 1946 prevladovalo nemško prebivalstvo, zato je bila vas od leta 1941 do 1945 priključena k Nemčiji. V letih 1945 in 1946 so takratne oblasti nemško govoreče prebivalstvo izselile in naselile Slovence.
Neradnovci (madžarsko Nádorfa) so naselje v Občini Gornji Petrovci.
Korovci (madžarsko Károlyfa, prekmursko Korouvci, nekoč Koroušci, nemški Karlsdorf) so naselje v Občini Cankova.
Satahovci (madžarsko Muraszentes, nekoč prekmursko Svetahovci, danes Setovci) so obcestno naselje z gručastim jedrom v Občini Murska Sobota. Ležijo na Ravenskem, na levi strani reke Mure.
Vaneča (madžarsko Vaslak, prekmursko Vaneče, nemško Wanesch) je naselje v Občini Puconci.
Šalamenci [šalaménci] (madžarsko Salamon, nemško Schallendorf) so naselje v Občini Puconci.
Kupšinci (madžarsko Murahalmos, prekmursko Küpšinci, nekoč Kopšinci, nemško Küpschintzen) so naselje v Občini Murska Sobota. Ta obcestna vas z gručastim jedrom leži na Ravenskem, v skrajnem zahodnem delu urbaniziranega nadaljevanja Murske Sobote. Obdaja jo obdelovana odprta ravnina, ki jo pretrgajo manjši logi ob reki Ledavi. Sredi vasi stoji stara šola, ki je bila zgrajena leta 1887 in je delovala do svojega zaprtja leta 1968. V vasi so aktivna Prostovoljno gasilsko društvo Kupšinci, Kulturno - turistično društvo in Športno društvo Kupšinci.
Černelavci (madžarsko Kisszombat) je naselje v Občini Murska Sobota.
Tropovci so naselje v Občini Tišina.
Gradišče je naselje v občini Tišina.
Kuštanovci (madžarsko Gesztenyés, prekmursko Küštanovci) so naselje v Občini Puconci.
Martinje (madžarsko Magasfok) so naselje v Občini Gornji Petrovci. V bližini vasi je istoimenski mejni prehod z Madžarsko oz. cestni prelaz preko vzpetine Srebrni breg (404 mnm)
Panovci (madžarsko Úriszék, nemško Sankt Johann) so naselje v Občini Gornji Petrovci.
Motovilci (madžarsko Mottolyád, prekmursko nekoč Motošilci) so naselje v Občini Grad.
Krnci (madžarsko Lendvakislak) so naselje v Občini Moravske Toplice. V pisnih virih se prvič omenjajo leta 1393 kot »Kernych«.
Lemerje (madžarsko Nyíreslehomér, prekmursko Lömergje, nekoč Lehomérje, nemško Sankt Margita) je naselje v Občini Puconci.
Gornji Črnci (madžarsko Királyszék, nemško Konradsdorf) so naselje v Občini Cankova.
Kovačevci (madžarsko Vaskovácsi, nekoč Vendkovácsi, prekmursko Kovačovci) so naselje v Občini Grad.
Skakovci (madžarsko Szécsényfa, prekmursko nekoč Skokovci, nemško Skakofzen) so naselje v Občini Cankova.
Kruplivnik (madžarsko Vaskorpád) je naselje v Občini Grad.
Lucova (madžarsko Lakháza, prekmursko Lücova, nekoč Lücovska ves) je naselje v Občini Gornji Petrovci.
Vadarci (madžarsko Tiborfa, staro prekmursko ime je Tivadarovci) so naselje v Občini Puconci. V Vadarcih se je rodil rimskokatoliški župnik in nabožni pisatelj Jožef Sakovič. Leta 1984 je v kraju potekala prireditev Borovo gostüvanje. V vasi tudi deluje klub malega nogometa
Mačkovci (madžarsko Mátyásdomb, nemško Wallbach) so naselje v Občini Puconci.
Zenkovci (madžarsko Zoltánháza, prekmursko nekoč Zanjkovci, nemško Zelting) so naselje v Občini Puconci. Je obcestna vas na podnožju Goričkega, tik pod Bodonskim bregom, ob regionalni cesti Murska Sobota – Grad. Od Murske Sobote je oddaljena 12 kilometrov. Okrog vasi je ravnica, ki je že od nekdaj nudila dobre pogoje za kmetijstvo. Vas ima tudi dva večja zaselka Romov, prvi je ob bližnjem Zenkovskem potoku, imenovan Pesek, drugi je na jugovzhodnem delu vasi, imenovan Erjavi breg.
Ženavlje (madžarsko Gyanafa, nemško Schönabla) so vas v Občini Gornji Petrovci.
Šulinci (madžarsko Sándorvölgy, prekmursko Šülinci) so naselje v Občini Gornji Petrovci.
Prosečka vas (madžarsko Kölesvölgy, prekmursko Prosečka ves) je naselje v Občini Puconci.
Peskovci (madžarsko Petőfa, prekmursko Peskouvci, nemško Henzensdorf) so naselje v Občini Gornji Petrovci.
Moščanci (madžarsko Musznya, nemško Mostre) so naselje v Občini Puconci. Moščanci so razloženo naselje v dolini Mačkovskega potoka ob cesti Murska Sobota-Hodoš in na slemenih vzhodno od vasi.
Brezovci (madžarsko Vasnyíres) so naselje v Občini Puconci.
Krašči (madžarsko Lendvakirályfa, nemško Königsdorf) so majhno, razloženo naselje na Goričkem, ki spada v občino Cankova in je del krajinskega parka Goričko. Posebnost vasi je Ledavsko jezero, ki jo deli na dva dela.
Občina Kuzma (nemško Bonisdorf) je ena od občin v Republiki Sloveniji na Goričkem delu Prekmurja.
Nemčavci (madžarsko Lendvanemesd) so naselje v Občini Murska Sobota.
Dobrovnik (madžarsko Dobronak, nemško Dobronack) je naselje in sedež istoimenske občine, ki leži severozahodno od Lendave na ravnini ob Bukovniškem potoku. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Lipovci so naselje v Občini Beltinci.
Polana () (madžarsko Vaspolony, nekoč Poljana) je naselje v Občini Murska Sobota.
Markišavci (madžarsko Márkusháza, prekmursko Markiševci, nekoč Markoševci, ali Markušovci) so naselje v Občini Murska Sobota.
Lukačevci so naselje v Občini Moravske Toplice.
Dokležovje je vas v Občini Beltinci.
Ižakovci so naselje v Občini Beltinci.
Razkrižje (madžarsko Ráckanizsa, prekmursko in hrvaško Raskrižje) je obmejno pomursko naselje, središče občine Razkrižje.
Rankovci so naselje v Občini Tišina. Nahaja se ob cesti Murska Sobota - mejni prehod Gederovci, (Avstrija). V bližini je tudi zdraviliško in turistično-počitniško naselje Radenci. Ob Muri pa se nahajajo mineralni vrelci.
Pince Marof (madžarsko Pincemajor) je vas v Občini Lendava. Je najbolj vzhodno naselje v Sloveniji. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Veščica (madžarsko Falud) je naselje v Občini Murska Sobota.
Hotiza (madžarsko Murarév) je vas v Občini Lendava, na pomurski ravnici ob slovensko-hrvaški meji. To gručasto naslje leži na nadmorski višini 165 m, ob reki Muri med glavno prometnico Lendava–Murska Sobota ter staro strugo reke Mure. K naselju sodijo zaselki Ložič ob cesti proti Veliki Polani, Grede ob glavni cesti proti Črenšovcem in Mirišče, nekdanji del naselja Brezovec. V okolici naselja so na peščeni ravnini njive in travniki, več je tudi gozda (vrbe, topoli, jelše, idr.).
Lipa je vas v Občini Beltinci v Prekmurju, ki je bila prvič omenjena leta 1322.
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Občina Puconci je ena od občin v severovzhodni Republiki Sloveniji. Osrednje naselje so istoimenski Puconci.
Občina Odranci je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Občina Kobilje je ena od občin v Republiki Sloveniji na ravenskem delu Prekmurja.
Selo (madžarsko Nagytótlak, prekmursko nekoč Selanci) je naselje v Občini Moravske Toplice.
Dolina pri Lendavi (madžarsko Völgyifalu) je naselje v Občini Lendava. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Središče (madžarsko Szerdahely) je naselje v Občini Moravske Toplice. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Pordašinci (madžarsko Kisfalu, prekmursko nekoč Prdašenci) so naselje v Občini Moravske Toplice. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Prosenjakovci (madžarsko Pártosfalva) so naselje v Občini Moravske Toplice. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Hodoš (madžarsko Hodos oziroma Őrihodos) je naselje na severovzhodnem Goričkem ob slovensko - madžarski meji v Občini Hodoš. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
Puconci () (madžarsko Battyánd, prekmursko Püconci) so naselje v Občini Puconci.
Gornji Slaveči so naselje v Občini Kuzma.
Sebeborci (madžarsko Szentbibor, prekmursko Seböborci) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Kančevci (madžarsko Felsőszentbenedek, prekmursko Sv. Bedenik) so obcestna vas, ki stoji ob cesti Martjanci - Gornji Petrovci v Občini Moravske Toplice.
Otovci (madžarsko Ottóháza,) so naselje v Občini Puconci.
Górica (tudi Gorca; madžarsko Halmosfő) je gručasta in deloma obcestna vas v Občini Puconci, ter sedež Krajevne skupnosti Gorica.
Tešanovci (madžarsko Mezővár) so naselje v občini Moravske Toplice.
Suhi Vrh (prekmursko Süji vrej) je naselje v Občini Moravske Toplice.
Boračeva (izgovarjava [bɔˈɾaːtʃɛʋa], v starejših virih Boračova, nemško Woritschau) je naselje v Občini Radenci. Statistično je naselje del Pomurske statistične regije, a leži na Štajerskem. Na severu naselje meji na Šratovce, na severovzhodu pa na Radence.
Kríževci (madžarsko Tótkeresztúr) so vas na severovzhodu Goričkega in hkrati tudi krajevna skupnost v Občini Gornji Petrovci. Naselje je razloženo na 4 zaobljenih slemenih in na 3 vmesnih dolinah, ki se združujejo v Dolu; sestavljajo ga 5 zaselkov in več skupin posameznih hiš. V bližini izvira rečica Mala Krka.
Odranci (madžarsko Adorjánfalva) so gručasto naselje, največje na Dolinskem in sedež istoimenske občine.
Mala Nedelja [mála nédelja] (prleško Mala Nedla, nemško Klein Sonntag) je naselje v Občini Ljutomer. Ustanovljeno je bilo leta 1991 iz dela ozemlja naselja Bučkovci. Leta 2015 je imelo 99 prebivalcev.
Občina Velika Polana je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Občina Križevci je občina v Republiki Sloveniji, ki je dobila ime po največjem kraju v občini: Križevci pri Ljutomeru.
Segovci so naselje v Občini Apače.
Občina Veržej je ena od občin v Republiki Sloveniji. Veržej je znan po Babičevem mlinu na reki Muri. Naravna znamenitost so narcise. V občini Veržej, natančneje v Banovcih pa deluje termalno kopališče Banovci.
Občina Grad je ena od občin v Republiki Sloveniji na goričkem delu Prekmurja.
Velika Polana (madžarsko Nagypalina, prekmursko Velka Polana, ali Völka Polana) je naselje v Občini Velika Polana.
Grad, do leta 1952 Gornja Léndava, (madžarsko Felsőlendva, nemško Oberlimbach, staro prekmursko ime je Gorenja Lendava) je razloženo naselje z gručastim jedrom v dolini Gračkega potoka v Občini Grad. Je središče občine in je največje in najstarejše naselje na Goričkem. V središču vasi stoji romarska cerkev Marije Vnebovzete, ki spada med najkvalitetnejše arhitektonske gotske spomenike Pomurja.
Občina Tišina je ena od občin v Republiki Sloveniji na ravenskem delu Prekmurja. Občino sestavlja 12 naselij in romski zaselek: Tropovci, Borejci, Gederovci, Gradišče, Krajna, Murski Črnci, Murski Petrovci, Petanjci, Rankovci, Sodišinci, Tišina, Vanča vas in zaselek Vanča vas-Borejci.
Cerkev sv. Martina v Martjancih (madžarsko Mártonhelyi Szent Márton templom) je župnijska cerkev Župnije Martjanci. Stoji na rahlo dvignjenem mestu sredi vasi Martjanci v Občini Moravske Toplice v Prekmurju, severovzhodna Slovenija. Gotsko cerkev iz 14. stoletja je leta 1392 s freskami poslikal Janez Akvila iz Radgone. Ohranjena je lastna podoba umetnika, ki spada med najstarejše slikane avtoportrete v Evropi. Glavni oltar so izdelali leta 1925 v marmorju po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957).
Kapela svetega Vida je kapela, ki stoji blizu kraja Strehovci v župniji Bogojina in Občini Dobrovnik.
Šratovci so naselje v Občini Radenci.
Kapelski Vrh [kápelski vrh] je naselje v Občini Radenci.
Kúčnica (nemško Kutschenitza) je levi pritok Mure zahodno od Petanjcev. Izvira v gozdu pri naselju Sv. Ana na Igu in nato teče proti jugu vse do izliva v Muro. Po večjem delu njenega toka poteka državna meja med Slovenijo in Avstrijo.
Drakovci so naselje v Občini Ljutomer.
Spodnja Ščavnica je naselje v Občini Gornja Radgona.
Ptujska Cesta je naselje v Občini Gornja Radgona.
Branoslavci so naselje v Občini Ljutomer. Blizu vasi je Gajševsko jezero, na sredini katerega je majhen otok.
Lastomerci so naselje v Občini Gornja Radgona.
Kuršinci so naselje v Občini Ljutomer.
Rinčetova Graba je naselje v Občini Ljutomer.
Čakova je naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Orehovski Vrh je naselje v Občini Gornja Radgona.
Plitvica je naselje v Občini Apače.
Precetinci so naselje v Občini Ljutomer.
Kokoriči so naselje v Občini Križevci.
Hrastje-Mota je naselje v Občini Radenci. Naselje je del Krajevne skupnosti Radenci.
Radenski Vrh je naselje v Občini Radenci.
Bodislavci so naselje v Občini Ljutomer.
Turjanski Vrh je naselje v Občini Radenci.
Godemarci so naselje v Občini Ljutomer.
Gabrc je naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Rihtarovci so naselje v Občini Radenci.
Mirišče je zaselek naselja Hotiza v Občini Lendava.
Murščak je naselje v Občini Radenci.
Stanetinci so naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Vogričevci so vas v Občini Ljutomer. Ležijo med Branoslavci, Radoslavci in Vidanovci. V vasi sta gasilski dom in kapelica.
Šalinci so naselje v Občini Ljutomer.
Kobilščak je naselje v Občini Radenci.
Kutinci so naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Kopriva je naselje v Občini Razkrižje.
Bolehnečici so naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Kraljevci so naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Črnci (izgovarjava [ˈtʃəɾntsi], v starejših virih Črnce, nemško Schirmdorf) so naselje v severovzhodni Sloveniji v Občini Apače. Ležijo na Štajerskem, danes pa so tudi del Pomurske statistične regije. Naselje se nahaja približno 1,5 km zahodno od Apač ob cesti št. 438.
Očeslavci so naselje v Občini Gornja Radgona.
Police so vas v Občini Gornja Radgona, ki leži jugozahodno (v smeri Maribora) od Gornje Radgone.
Stara Cesta je naselje v Občini Ljutomer.
Cezanjevci so naselje v Občini Ljutomer.
Plešivica je naselje v Občini Ljutomer.
Radvenci so naselje v Občini Gornja Radgona.
Stogovci so naselje v Občini Apače.
Turjanci so naselje v Občini Radenci.
Žiberci so naselje v Občini Apače.
Ilovci so naselje v Občini Ljutomer.
Kuzma je naselje v Občini Kuzma.
Kupetinci so naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Podgorje je naselje v Občini Apače.
Kocjan je naselje v Občini Radenci.
Sitarovci so naselje v Občini Ljutomer.
Globoka je naselje v Občini Ljutomer.
Spodnji Ivanjci so naselje v Občini Gornja Radgona.
Veščica (madžarsko Végfalva) je obcestna vas v Občini Razkrižje, ki meji na vasi Razkrižje, Kopriva, Šprinc, Globoka, Stročja vas, Pristava in na naselji Štrigova in Banfi, ki ležita v sosednji Hrvaški. Skozi Veščico teče reka Ščavnica, ki jo domačini imenujejo Mürica.
Radomerščak je naselje v Občini Ljutomer.
Zbigovci so naselje v Občini Gornja Radgona.
Logarovci so naselje v Občini Križevci.
Grabe pri Ljutomeru so naselje v Občini Križevci.
Ivanjševci ob Ščavnici so naselje v Občini Gornja Radgona.
Moravci v Slovenskih goricah so naselje v Občini Ljutomer.
Gajševci so naselje v Občini Križevci.
Aženski Vrh je naselje v Občini Gornja Radgona.
Janžev Vrh je naselje v Občini Radenci.
Gresovščak je naselje v Občini Ljutomer.Spada v Krajevno skupnost Železne Dveri.
Mekotnjak je naselje v Občini Ljutomer.
Dragotinci so naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Banovci so naselje v Občini Veržej.
Zgornje Konjišče je naselje v Občini Apače.
Selišči so naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Lešane so naselje v Občini Apače.
Žihlava je naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Bunčani so naselje v Občini Veržej.
Zgornji Kamenščak (prleško Zgournji Kamenšček) je naselje v Občini Ljutomer.
Drobtinci so naselje v Občini Apače.
Cuber je naselje v Občini Ljutomer.
Grlava je naselje v Občini Ljutomer.
Križevci pri Ljutomeru (staro ljudsko Sv. Križ in Križovci) so gručasto naselje v osrednjem delu Murskega polja na križišču cest proti Gornji Radgoni, Ljutomeru (7 km) in Murski Soboti. Je središče Občine Križevci v Prlekiji.
Paričjak je naselje v Občini Radenci.
Stara Nova vas je naselje v Občini Križevci.
Lukavci so naselje v Občini Križevci.
Zasadi so naselje v Občini Križevci.
Bukóvnica je desni pritok Turje pri Radoslavcih v vzhodnih Slovenskih goricah. Začenja se kot neznaten potoček v plitvi dolini pod vasjo Moravci in nato teče ves čas proti vzhodu po razmeroma široki dolini z mestoma mokrotno naplavno ravnico. V zgornjem toku so ob potoku večinoma travniki, v srednjem in spodnjem toku tudi njive. Večino poti teče potok po drobno vijugasti naravni strugi, obraščeni z obvodnim drevesnim in grmovnim rastjem, le v spodnjem toku, kjer so v 80. letih dvajsetega stoletja izvedli obsežne melioracije, teče po ravni umetni strugi.
Plitvíčki potok (tudi Plitvíca) je desni pritok Mure na Apaškem polju tik nad Gornjo Radgono. Izvira v kratki grapi v severnem delu Slovenskih goric pri vasi Grabe, teče po južnem robu Apaškega polja skozi vas Plitvica in se izliva v Muro tik pod radgonskim gradom. Skoraj v celotnem toku teče po južnem delu ravnine, ki je bila nekoč zaradi ilovnatih nanosov mokrotna in deloma poraščena z nižinskim gozdom. Od njega se je do danes ohranilo le gozdno območje Arda med Plitvico in Mahovci, v katerem med drugimi ptiči gnezdi črna štorklja (Ciconia nigra) in je evidentirano kot naravna vrednota lokalnega pomena. Po regulaciji potoka in melioracijah v drugi polovici dvajsetega stoletja so v tem delu ravnine večinoma njivske površine. Potok teče po umetni strugi vse do izliva v Muro, njegove brežine so skoraj povsem brez obvodnega grmovja in drevja, tako da deluje zgolj kot odvodni kanal. V daljših sušnih obdobjih ima zelo malo vode, pretok se mu poveča samo po daljših deževnih obdobjih, ko se dvigne gladina podtalnice tik pod površje in občasno tudi zastaja na površju.
Gajševsko jezero je umetno akumulacijsko jezero na reki Ščavnici, ki leži med krajema Gajševci in Grabami pri Ljutomeru v Občini Križevci (z manjšim delom v Občini Ljutomer) na severovzhodu Slovenije. Nastalo je leta 1973 z izgradnjo nasipa, s katerim so zajezili Ščavnico in s tem ustvarili rezervoar za izlivanje poplavnih voda. V času normalnega vodostaja je plitvo in zamuljeno, s povprečno globino manj kot 3 m.
Галерея «Murska Sobota Gallery» (англ. Murska Sobota Gallery; словен. Galerija Murska Sobota) — художня галерея в словенському місті Мурска-Собота, створена в 1965 році; є організатором Європейського трієнале малих скульптур. На перших виставках переважали роботи місцевих художників, потім програма була розширена і тепер включає в себе як роботи зі Словенії, так і з-за кордону.
Sotinski breg (nemško Stadelberg, tudi Stadlberg) ali Kugla je 418 m visok hrib na Goričkem na meji med Slovenijo in Avstrijo. Predstavlja najvišjo vzpetino Prekmurja in Pomurja, kot tudi avstrijskega okraja Ženavci, in ga Slovenci včasih imenujejo »Triglav Prekmurja«.
Grad Branek včasih tudi Malek (nemško Praunegg, Prauneck, Maylegg, Maleck ali Mallegg) je stal na širokem izravnanem pomolu, na obronku Kamenščaka, nad dolino Ščavnice oziroma Murskim poljem, okoli 6 km zahodno od Ljutomerja, med vasema Cezanjevci in Branoslavci. Prvotni grad (ta izraz se uporablja lokalno tradicionalno čeprav je šlo vedno za dvorec), je bil zgrajen v 16. stoletju na temeljih dvora in obrambnega stolpa iz poznega 14. stoletja. Danes je grad Branek skoraj povsem utilitarno oblikovana podkletena enonadstropna dvostanovanjska stavba s hišno številko Branoslavci 23. Na prvi pogled nič ne kaže, da je to ostanek nekdanje ugledne plemiške rezidence in upravnega središča velikega zemljiškega gospostva.
L'église Notre-Dame-des-Douleurs (slovène : cerkev Žalostne Matere božje) est un édifice religieux catholique situé à Jeruzalem (sl) (commune de Ljutomer), en Slovénie.
Železne dveri (Eisenthor) je bil vinogradniški dvorec, zgrajen v drugi polovici 18. stoletja v Jeruzalemskih goricah južno od Ljutomera. Enonadstropno oz. visokopritlično poslopje v baročnem slogu je imelo tloris v obliki črke L in kamnite profilirane obrobe okenskih odprtin, pripadalo mu je še manjše gospodarsko poslopje. Dvorec je stal ob robu istoimenske vasi.
Železniško postajališče Mekotnjak je železniško postajališče ki služi naselju Mekotnjak.
Železniško postajališče Grlava je železniško postajališče, ki služi naselju Grlava.
Železniško postajališče Veržej je eno izmed železniških postajališč v Sloveniji, ki služi naselju Veržej. Leži na ulici Banovci 1.
Črnec Creek is a stream of Slovenia. It is a left tributary of the Ledava near Čentiba.
Železniško postajališče Mačkovci je železniška postaja ki oskrbuje naselju Mačkovci.
Železniško postajališče Puconci je železniška postaja ki služi naselju Puconci.