Mura Statistical Region

Prekmurje (, madžarsko Muravidék, prekmursko Prekmürje, Prekmörje, hrvaško Prekomurje, nemško Übermurgebiet) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. Pokrajina je večinoma v kmetijski rabi poljedelska, večji mesti pa sta Murska Sobota in Lendava.

Pomurska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Pince (madžarsko Pince) so naselje v Občini Lendava. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.

Filovci (madžarsko Filóc) so gručasto naselje na Ravenskem v Občini Moravske Toplice. Nahajajo se ob cesti Martjanci - Dobrovnik.

Hercegovščak ali po domače "hercnperk" je naselje v Občini Gornja Radgona.

Krapje je naselje v Občini Ljutomer.

Norički Vrh je naselje v Občini Gornja Radgona.

Žepovci so naselje v Občini Apače.

Za rimsko mesto Serdica, danes Sofija v Bulgariji, glej Serdica (mesto).

Serdica je naselje v Občini Rogašovci. Serdica je druga najsevernejša vas v Občini Rogašovci, saj severneje leži le še Sotina.

Novi Vrh je naselje v Občini Apače.

Rodmošci so naselje v Občini Gornja Radgona.

Žabjak (pronounced [ˈʒaːbjak], German: Krottendorf) is a former village in northeastern Slovenia in the Municipality of Radenci. It is now part of the village of Boračeva. It is part of the traditional region of Styria and is now included in the Mura Statistical Region.

Janhova je naselje v Občini Apače.

Rački Vrh je naselje v Občini Radenci.

Lokavci so naselje v Občini Gornja Radgona.

Nasova je vas v Občini Apače. Približno 180 vaščanov živi v približno 60 hišah. Nasova je razdeljena na štiri dele. Zgornja, sredja, spodnja in del, ki ima nenavadno ime Mala Amerika, to je staro ime za ta del, saj v njem prebiva le 9 ljudi v treh hišah. Skozi pelje panoramska cesta, ki je povezana z Avstrijo.

Plitvički Vrh je naselje v Občini Gornja Radgona.

Zgornji Kocjan je naselje v Občini Radenci.

Lendava Sports Park (Slovene: Športni park Lendava) is a multi-use stadium in Lendava, Slovenia. It is currently used mostly for football matches and is the home ground of NK Nafta 1903. The stadium, initially built in 1946, was completely rebuilt in 2006 and has a capacity of 2,000 seats.

Cven je vas v Občini Ljutomer. V njej stojijo velike kmečke hiše, značilne za mursko poljsko aristokracijo. Vas leži na obeh straneh ceste, v porečju nekdanjega rokava Mure v Murici, na nadmorski višini 175m. Na sredi poti med Cvenom in Ljutomerom se odcepi desni krak ceste za Novi Cven. Del naselja okrog šole in zadružnega doma se imenuje Gomila. Na sredi vasi stoji vaška kapela sv. Jožefa iz leta 1867.

Grabe so naselje v Občini Apače.

Hokejski klub Lipovci (kratica HK Lipovci) je slovenski klub hokeja na travi. Je rekorder po osvojenih naslovih državnega prvaka Slovenije, saj je od sezone 1991/1992 ta naslov osvojil kar petindvajsetkrat. Poleg številnih hokejskih lovorik, je bil klub v letih 2004 in 2009 izbran tudi za najboljši športni kolektiv Pomurja. Od leta 1994 do leta 2005 se je klub imenoval HK Lek Lipovci in od leta 2005 do 2010 HK Pliva Lipovci.

Prlekija je pokrajina, ki leži v severovzhodni Sloveniji, med Slovenskimi goricami in Muro. Njeno središče je Ljutomer.

Sinagoga Lendava je zgradba na Spodnji ulici 5 v Lendavi. Poleg sinagoge v Mariboru je ena izmed dveh še ohranjenih judovskih sinagog v Sloveniji.

Krajinski park Goričko je bil ustanovljen 9. oktobra 2003 in je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko – Őrség – Raab. Zajema površino 46.200 ha, kar pomeni, da je to drugi največji naravni park v Sloveniji.

Beltinci Sports Park (Slovene: Športni park Beltinci) is a multi-purpose stadium in Beltinci, in the Prekmurje region of northeastern Slovenia. The stadium is used mostly for football matches and is the home ground of the Slovenian Second League team ND Beltinci.

Za Radensko polje pri Grosupljem glej Radensko polje, Grosuplje

Radensko polje je naplavna ravnica reke Mure na njenem desnem bregu med Radenci in Vučjo vasjo v občini Radenci. Njena dolžina je okoli 6 kilometrov.

Športno nogometni klub Radgona (English: Sports Football Club Radgona) or simply ŠNK Radgona is a Slovenian football club from the town of Gornja Radgona. The club was established in 1946 as FD Gornja Radgona and plays its home matches at the Gornja Radgona Stadium, located in the Gornja Radgona Sports Park, with a seating capacity for 301 spectators.

Nogometno društvo Mura 05 (kratica ND Mura 05 je nogometni klub iz Murske Sobote. Mura 05 je naslednik propadle ŠD NK Mure. Klub je prvo sezono prebil v tretji ligi-vzhod. Moštvo je takoj osvojilo tretjo ligo-vzhod in se uvrstilo v drugo slovensko ligo, v kateri je igralo 5 sezon. Po koncu sezone 2010/11 se je klub zaradi odpovedi NK Dravinje Kostroj, IB Interblocka in Aluminija uvrstil v prvo slovensko nogometno ligo.

Kapela je v kraju Skakovci, spada v župnijo Cankova, ter občino Cankova.

Kapela Marije Pomočnice se nahaja v kraju Filovci, župniji Bogojina in občini Moravske Toplice.

Kapela je v kraju Srednja Bistrica v župniji Črenšovci in v občini Črenšovci

Kapela Marije Vnebovzete je kapela v vasi Murski Črnci, ki leži v prekmurski občini Tišina.

Kapela je v kraju Večeslavci, spada v župnijo Pertoča, sedež občine pa ima v Rogašovcih. V prekmurščini Kapejla Svetoga Düha.

Kapela sv. Križa stoji v vasi Bukovnica, ob cesti na zahodnem robu naselja. Vas spada v župnijo Bogojino in občino Moravske Toplice.

Kapela sv. Duha (prekmursko Kapejla na poštüvanje Svétomi Dühi) stoji v kraju Satahovci v Mestni občini Murska Sobota. Stoji v središču vasi, severovzhodno od gasilskega doma. Spada pod Župnijo Murska Sobota. Ima opečno dvokapnico, pred kapelo pa je zvonik s čebulasto bakreno streho.

Kapela je v kraju Domajinci, spada v župnijo Cankova, ter občino Cankova.

Kapela svetega Antona Padovanskega (prekmursko Kapejla Svétoga Antona Paduvanskoga ali Padavanskoga) je kapela v kraju Gerlinci, spada v župnijo Pertoča, občina Cankova.

Beltinska ali Rousova kapela je dobila ime po posestniku Marku Rousu iz Beltincev.

Faričeva kapela v Vidoncih je v Spodnjem dolu ob potoku v Vidoncih pri Faričevi domačiji, sedaj Vidonci št. 149. Kapela je privatna in je posvečena v čast Srcu Jezusovemu. Zgrajena je bila leta 1928. Spada pa v župnijo Grad in občino Grad.

Kapelica je v kraju Tišina, župniji Tišina, ter občini Tišina.

Kapela svetega Florjana je v kraju Krog, župniji Murska Sobota, ter občini Murska Sobota.

Kapela srca Jezusovega je kapela v naselju Ropoča, ki stoji v središču vasi, južno od križišča. Spada v župnijo Pertoča.

Kapela svetega Florjana je v kraju Žižki, župniji Črenšovci in Občini Črenšovci. Kapelica stoji v središču vasi.

Kapela svetega Križa je kapela v kraju Lemerje, spada v župnijo Cankova ter Občino Puconci. Stoji na vzhodni strani ceste Lemerje - Grad.

Kapela sv. Janeza Krstnika (v prekmurščini Kapejla v diko Ivana Krstitela – dobesedno za Kapela v čast Janezu Krstniku) je kapela v kraju Sodišinci, Župnija Tišina in Občina Tišina. Stoji na vzhodni strani ceste Sodišinci–Gederovci.

Vaška kapela je kapela, ki stoji sredi vasi Adrijanci v Občini Gornji Petrovci.

Zdravilišče Radenci je zdraviliški in turistično rekreativni center v kraju Radenci.

Terme Banovci je zdravilišče v Banovcih. Začelo je delovati leta 1968 kot lokalno kopališče. Ima okoli 50 zaposlenih.

Tromejnik je spomenik na severovzhodu Slovenije, na tromeji med Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo. Nahaja se na vrhu manjše vzpetine, približno 1 km zahodno od naselja Trdkova v krajinskem parku Goričko. Tromejni kamen je bil na današnje mesto postavljen leta 1924, do leta 1991 pa je bila državna razmejitvena črta deloma določena tudi z železno ograjo, ki je bila po osamosvojitvi Slovenije odstranjena. Kasneje je bil na tromejnik dodan slovenski grb.

Gomila je iz neznanega časa z višino 1 m in premerom 6 m in se nahaja ob cesti Grad-Kruplivnik. Na vrhu gomile je zidano kužno znamenje »Beli križ«.

Pil s Kristosom v Bratoncih je znamenje ob cesti Bratonci – Dokležovje v občini Beltinci.

Znamenje Kamniti baročni kip »Ecce homo« (latinsko Glejte, človek) spada katastrsko pod območje vasi Krajna v občini Tišina. Nahaja pa se ob cesti Murska Sobota - Gederovci.

Cerkev Marijinega obiskanja (nekoč prekmursko Cerkev Srpne Marije, ali Cerkev Obiskavanja Marije) je v kraju Markovci in občini Šalovci. Spada v župnijo Markovci.

Cerkev Srca Jezusovega je v kraju Velika Polana in občini Velika Polana. Služi kot župnijska cerkev župnije Velika Polana.

Cerkev sv. Martina stoji v prekmurski Občini Kobilje in istoimenski župniji. Cerkev stoji v naselja ob Kobiljanskem potoku v senci mogočnega breka (Sorbus torminalis), ki je največje in najstarejše drevo svoje vrste v Sloveniji, saj raste tu že od 17. stoletja naprej.

Cerkev sv. Nikolaja leži v kraju Dolenci in občini Šalovci. Spada v župnijo Dolenci. Dolenci so slovenski kraj brez vidnega madžarskega vpliva pred prvo svetovno vojno.

Cerkev Cerkev Marijinega vnebovzetja je v kraju Turnišče in Občini Turnišče. 15. avgusta 2007 je svetišče Marije pod logom bilo razglašeno za osrednje božjepotno središče murskosoboške škofije.

Cerkev sv. Benedikta stoji v kraju Kančevci, občina Moravske Toplice. Spada v župnijo Kančevci.

Cerkev Sv. Kozme in Damijana se nahaja v pomurski vasi Kuzma in istoimenski občini.

Cerkev svete Helene v vasi Pertoča (madžarsko Perestói Szent Ilona templom) spada k Župniji Pertoča in v Občino Rogašovci.

Cerkev sv. Katarine je župnijska cerkev župnije Lendava. Stoji ob v središču Lendave, nasproti nekdanje veleblagovnice Mercator.

Cerkev svetega Štefana je v kraju Dokležovje in občini Beltinci. Spada v župnijo Dokležovje.

Cerkev stoji v kraju Beltinci, župniji Beltinci in istoimenski občini

Cerkev sv. Petra in Pavla, ki stoji v Hotizi (Občina Lendava), posvečena svetemu Petru in svetemu Pavlu, služi kot župnijska cerkev Župnije Hotiza.

Župnijska cerkev svetega Janeza Krstnika stoji v Ljutomeru v Prlekiji v Sloveniji.

Kamniti križ je v kraju Korovci, spada v župnijo Cankova ter občino Cankova.

Na hišni številki 23 na Cankovi (Prekmurje) se razprostira stavbni kompleks nepremične kulturne dediščine pod uradnim nazivom: Cankova - Gostilna Vogler (http://rkd.situla.org/), zaveden v Registru nepremične kulturne dediščine.

Apaško polje je ravnina na Štajerskem, ki se razprostira na površini 36 km² in nadmorski višini od 210 do 230 m.n.v.. Na severu ga omejuje reka Mura, ki predstavlja državno mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo, na jugu pa vznožje Slovenskih goric.

Leseni vaški zvonik v Dolini je bil postavljen v 19. stoletju. Vas Dolina je v Občini Puconci

Vaški zvonik stoji v kraju Dolič, severno od ceste Dolič - Martinje.

Babičev mlin je kombinirani plavajoči mlin na reki Muri, pri kraju Veržej. Je zadnji delujoči mlin na tej reki v Sloveniji. Mlinarska hiša je na kopnem, vodno kolo pa je na reki.

Dóbel je desni pritok potoka Črnec v ravninskem delu Prekmurja. Izvira kot majhen vodotok vzhodno od Cankove, le nekaj sto metrov zahodno od reke Ledave, vendar teče ves čas vzporedno z njo po ravnini večinoma proti jugovzhodu in se izliva v Črnec šele jugovzhodno od Beltinec.

Túrja je desni pritok Ščavnice pri Branoslavcih. Izvira v gozdu v plitvi dolini pri vasi Kutinci v vzhodnem delu Slovenskih goric. Od širše doline Ščavnice jo ločuje le nizko in ozko sleme Stare Gore. Potok teče v glavnem proti vzhodu po dolini, ki postaja vse širša in je bila nekoč precej mokrotna, danes pa v njenem dnu prevladujejo travniki in njive. Z leve strani dobiva le nekaj drobnih pritokov, z desne strani poleg majhnih potočkov še Pinkavo in Bukovnico. Zanimivo ime potoka naj bi po mnenju jezikoslovcev izhajalo iz tura (Bos primigenius), divjega goveda, ki je v davnini živelo tudi na Slovenskem.

Kŕčovina je desni pritok Ščavnice pri Gornjih Ivanjcih. Začenja se z majhnim izvirom v plitvi dolini zahodno od Negove v osrednjem delu Slovenskih goric, teče po precej mokrotni dolini proti vzhodu in se pod Gornjimi Ivanjci steka v opuščeni meander Ščavnice. V dolinskem dnu ni naselij, prevladujejo mokrotni travniki in logi, ki so pomembni habitati za rastlinski in živalski svet, le v spodnjem toku segajo njive vse do struge potoka.

Goričko este o arie protejată (arie specială de conservare — SAC, sit de importanță comunitară — SCI) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 44.823,71 ha, integral pe uscat.

Stanetinski in Kupetinski potok este o arie protejată (arie specială de conservare — SAC, sit de importanță comunitară — SCI) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 13,18 ha, integral pe uscat.

Radgonsko - Kapelske Gorice este o arie protejată (arie specială de conservare — SAC, sit de importanță comunitară — SCI) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 1.084,08 ha, integral pe uscat.

Lončarska vas (prekmursko Lončarska ves) je muzej na prostem v Filovcih v Prekmurju. Lončarstvo Bojnec Arhivirano 2015-12-08 na Wayback Machine. je leta 2005 ustanovilo zavod za turizem in proizvodnjo keramike Lončarska vas Filovci. V sklopu delovanja je zavod prenesel in rekonstruiral še dva izmed poslednjih kulturnih spomenikov 1. kategorije, avtohtone panonske cimprače. Cimprača (prekmursko: cimprana kuča) je brunarica, z zunanje in notranje strani ometana z blatom, krita s slamo. Tla v notranjosti so praviloma iz zbite gline.

Cerkev sv. Martina v Domanjševcih je pokopališka cerkev v Občini Šalovci. Stavba je uradno zabeležena kot kapela, vendar ne gre za manjši verski objekt, saj sprejme 300 obiskovalcev.

Evangeličanska cerkev je v naselju Hodoš (madžarsko Őrihodos) in v Občini Hodoš.

Cerkev-kapela Svete Trojice stoji na griču sredi vinogradov nad Lendavo, v kraju Lendavske Gorice.

Evangeličanska cerkev je v kraju in cerkveni občini Moravske Toplice ter Občini Moravske Toplice.

Evangeličanska cerkev v Puconcih je v cerkveni občini Puconci in v istoimenski občini.

Cerkev sv. Ane v Boreči je podružnična cerkev Župnijo Gornji Petrovci.

Sinagoga Murska Sobota je med letoma 1908 in 1954 stala na Lendavski ulici v Murski Soboti. Sinagogo je v madžarskem arhitekturnem stilu naredil arhitekt Lipót Baumhorn.

Park v Murski Soboti se razprostira na površini devetih hektarov in pol okoli nekdanjega gradu skoraj v centru mesta. Domačini park imenujejo tudi soboški, grajski, pa tudi veliki park (z razliko od malega parka, ki je okoli Spomenika zmage). Po številu drevnin se uvršča med bogatejše v Sloveniji, kakor tudi med starejše; najstarejša drevesa štejejo prek 200 let. V park je mogoče vstopiti skozi štiri vhode na vsakem od oglov parka, pa tudi skozi Trubarjev drevored, ki vodi od evangeličanske cerkve v Murski Soboti ob robu zelenice s Spomenikom zmage do glavnega grajskega vhoda.

Knooppunt Dolga Vas (Sloveens: Razcep Dolga Vas) is een knooppunt in het uiterste noordoosten van Slovenië. Op het knooppunt kruist de A5 naar Maribor en Boedapest met de H7 naar Körmend.

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je osrednja splošna knjižnica s sedežem na Zvezni ulici 10 (Murska Sobota).

Grad Negova ali Negovski Grad kot mu pravijo domačini, stoji v istoimenskem naselju Negova v Slov. goricah.

Lendavski grad, točneje Dolnjelendavski grad leži nad središčem mesta Lendava ob vznožju Lendavskih goric na nadmorski višini 266 m. Dviga se nad strehami hiš in daje mestu tipično podobo. Omenjen je bil že v 12. stoletju.

Otok ljubezni je naravni otok na reki Muri v vasi Ižakovci (občina Beltinci), hkrati pa tudi priljubljena izletniška točka. Ime Otok ljubezni obstaja že od nekdaj, tako naj bi ga poimenovali, ker so se tam kopali zlasti zaljubljenci, tudi grajska gospoda.

Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je park in zaščiten kulturni spomenik v Petanjcih v Prekmurju. Vrt je začel nastajati po 2. svetovni vojni. Simbolne in dejanske korenine vrta predstavljata vrbi žalujki, ki ju je zasadila mati Vaneka Šiftarja, prekmurskega intelektualca in zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru, v spomin na sinova, ki se nista vrnila iz vojne.