Cerknica () je mesto s približno 4.000 prebivalci in središče istoimenske občine. Leži na severnem robu Cerkniškega polja, ob ustju doline reke Cerkniščice, pod Gradiščem (858 m), ki je zahodni pomol Slivnice (1114 m).
Ilirska Bistrica (izgovarjava [iˈliːɾska ˈbiːstɾitsa] (); nemško Illyrisch Feistritz; italijansko Villa del Nevoso, pred 1927: Bisterza, madžarsko: Illírbeszterce) je mesto z okoli 4.300 prebivalci (2020) in središče Občine Ilirska Bistrica.
Postojna (izgovarjava [pɔˈstoːi̯na] (); nemško Adelsberg, italijansko Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Postojnska jama je kraški jamski sistem v bližini Postojne. S 24.340 metri raziskanih podzemnih rovov je (za sistemom Migovec) drugi najdaljši v Sloveniji in največja turistična jama na Dinarskem krasu.
Grad Predjama ali Predjamski grad je grad v Sloveniji, ki leži 9 kilometrov od Postojnske jame. Grad je največji jamski grad na svetu in je od leta 2015 kot tak vpisan tudi v Guinnesovo knjigo rekordov.
Občina Bloke je ena od občin v Republiki Sloveniji. ki leži na Bloški planoti s središčem v Novi vasi. Nastala je z izločitvijo iz Občine Cerknica.
Cérkniško jézero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (z izjemo združenga Ribniško-kočevskega polja). Je svetovna znamenitost in je največje presihajoče jezero v Evropi.
Občina Pivka je ena od občin v Republiki Sloveniji. s središčem v Pivki. Ima okoli 6.200 prebivalcev (2020). Nastala je z osamosvojitvijo od Občine Postojna.
Runarsko je naselje v Občini Bloke.
Jelšane [jeu̯šáne] so naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Ratečevo Brdo je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Fabci so naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Studeno je naselje v Občini Postojna.
Petelinjsko jezero je eno največjih presihajočih jezer v Pivški kotlini, nahaja se severovzhodno od Slovenske vasi v smeri proti vasi Trnje oz. cerkvi sv. Trojice. Območje jezera je del velikega kraškega polja, po katerem teče reka Pivka in jezero se polni oz. prazni v odvisnosti od količine vode, ki priteka z okoliških hribov. Za Palškim jezerom je drugo največje v skupini pivških jezer in v njem voda ostaja najdlje, do pol leta vsako leto - polno je spomladi od aprila do začetka sušnega obdobja, včasih pa tudi jeseni; ob najvišjem vodostaju je na najglobji točki globoko 5–7 m in ima površino 55 ha. Ob močnem deževju se lahko napolni v enem tednu. Je ovalne oblike, z daljšo stranico dolgo okoli kilometra in krajšo okoli pol kilometra. Njegovo dno je skoraj ravno, pri približno 530 metrov nadmorske višine. Voda pronica skozenj in v njem ni povezav s podzemljem. Pritočna je vzhodna stran jezera, na severni in južni strani jezera pa so ponori in estavele.
Štrukljeva vas je naselje v Občini Cerknica.
Belsko je naselje v Občini Postojna.
Veliko Brdo je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Zarečica je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Veliko Ubeljsko je naselje v Občini Postojna in sedež istoimenske kraljevne skupnosti. Leži tik pod vzhodnim pobočjem Nanosa, kaka 2 km severo-vzhodno od naselja Razdrto. Z
Predjama je gručasto naselje vaškega tipa v severnem delu Spodnje Pivke, nahaja se ob slepi dolini potoka Lokva in upravno spada v Občino Postojna.
Dolnja Košana je gručasto naselje v Občini Pivka, ki leži na dvignjenem delu Košanske doline pod Košanskim hribom, med Neverkami in Gornjo Košano.
Reparje so naselje v Občini Cerknica.
Kramplje so naselje v Občini Bloke.
Ravnik je naselje v Občini Bloke.
Občina Loška dolina je ena od občin v Republiki Sloveniji, katere ime izhaja iz geografske enote-doline, poimenovane po naselju Lož in s središčem v Starem trgu pri Ložu oziroma na Loškem polju.
Palčje je naselje v Občini Pivka na Primorskem.
Razdrto je strnjeno gručasto vaško naselje v Občini Postojna. Nahaja se na robu prevala med Nanosom (Pleša, 1262 m) na severu in Golim vrhom (710 m) na jugu, na zahodnem robu spodnje pivške kotline.
Podgrád je naselje na Krasu na južnem delu Slovenije, na meji med Brkini in Čičarijo, na jugovzhodnem delu Podgrajskega podolja. Skozenj poteka magistralna cesta Reka–Trst.
Jablanica je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Šmihel je naselje v Občini Pivka. Naselje je dobilo ime po cerkvi svetega Mihaela.
Bukovje je naselje v Občini Postojna. Nahaja se nedaleč od naselja Predjama, ki s svojim Predjamskim gradom spada med pomembnejše slovenske turistične destinacije. Naselje Bukovje se nahaja ob t. i. Jamborni cesti in je tudi izhodišče gozdne poti do planote Hrušica, kjer je bila v rimskih časih pomembna strateška postojanka ad Pirum.
Snežnik (1796 m) je široka, velika kraška planota (85 km²), najvišja nealpska planota v Sloveniji, ki proti severozahodu preide v Javornike, proti jugovzhodu v Gorski kotar, na severozahodni meji na Zgornjo Pivko, na jugozahodu na dolino Reke, na vzhodu na Babno polje in Loško dolino. Vsako leto obišče Snežnik približno 50.000 turistov.
Gornja Košana je gručasto naselje v Občini Pivka.
Koče (izgovarjava [ˈkoːtʃɛ], nemško Grobsche, italijansko Cocce) so obcestno naselje v dolini reke Pivke v Občini Postojna na Notranjskem. Danes je naselje statistično del Primorsko-notranjske statistične regije. Naselje je prvič omenjeno v postonjskem urbarju iz leta 1498. Današanje stavbe v naselju so povečini iz 18. in 19. stoletja. Naselje je pod spomeniškim varstvom. Naselje na severu meji na Prestranek, na jugu na Slavino. Na vzhodni strani je naselje omejeno s cesto R6 in železniško progo Pivka–Ilirska Bistrica–d. m.
Zales je naselje v Občini Bloke.
Gorenje Jezero je naselje v Občini Cerknica.
Šmihel pod Nanosom je gručasto naselje ob vznožju Nanosa v Občini Postojna.
Neverke so naselje v Občini Pivka.
Sleme je naselje v Občini Bloke.
Fara je naselje v Občini Bloke.
Landol je naselje v Občini Postojna.
Hiteno je naselje v Občini Bloke.
Sušak je naselje v Občini Ilirska Bistrica. Nahaja se na jugu Slovenije tik ob meji s Hrvaško. Samo naselje spada v primorsko-notranjsko regijo.
Starod je obmejno naselje na Krasu v Občini Ilirska Bistrica.
Slavinje je naselje v Občini Postojna.
Podstenje so naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Male Loče so naselje v Občini Ilirska Bistrica. V Ločah živi 32 ljudi
Čelje je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Kržišče je naselje v Občini Cerknica.
Dolenje Jezero je naselje v Občini Cerknica.
Dobropolje je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Zagon je naselje v Občini Postojna.
Gradec je naselje v Občini Pivka.
Podslivnica je gručasto naselje na severovzhodnem pobočju Slivnice nad dolino Mahnečice, levega pritoka Cerkniščice, ob cesti Begunje pri Cerknici-Velike Bloke. Spada v občino Cerknica.
Slovenska vas je naselje v Občini Pivka.
Gora je naselje v Občini Cerknica.
Pregarje so naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Šembije je naselje na Krasu v Občini Ilirska Bistrica. Nahajajo se med Knežakom in Ilirsko Bistrico ob stranski cesti Pivka-Ilirska Bistrica. Šembije so znane v avtomobilizmu, ker je v vasi cilj tradicionalne gorske hitrostne dirke iz Ilirske Bistrice. Ta poteka že od leta 1994, od 2007 pa velja tudi za evropsko prvenstvo (prej GHD Ferrari od 2011 GHD Ilirska Bistrica).
Kremenca je naselje v Občini Cerknica.
Hudi Vrh je naselje v Občini Bloke.
Železniška postaja Pivka je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Pivka.
Železniška postaja Postojna je ena večjih železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Postojna. S 582 metri nadmorske višine velja za najvišje ležečo delujočo železniško postajo v Sloveniji.
Brezje je gručasto naselje na severnem pobočju Slivnice, na levem bregu Cerkniščice v Občini Cerknica.
Suhorje je naselje v Občini Pivka.
Metulje so naselje v Občini Bloke.
Podtabor je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Otonica je gručasto naselje, ki se nahaja na severni strani Slivnice ob cesti, ki se od ceste Begunje pri Cerknici - Cajnarje odcepi proti Podslivnici. Spada v občino Cerknica.
Studenec je naselje v Občini Postojna.
Glina je naselje v Občini Bloke.
Sajevče so naselje v Občini Postojna.
Dolenja vas je razpotegnjeno naselje v Občini Cerknica, ki leži na severozahodnem delu Cerkniškega polja.
Palško jezero je največje in eno izmed najbolj poznanih Pivških presihajočih jezer, ki se nahaja severno od vasi Palčje v zgorji Pivški kotlini. Jezero leži v približno 0,5 × 1,5 km veliki globeli z precej uravnanim dnom in položnim pobočjem proti severu, kjer se ob višjih vodostajih tudi pojavita tudi zaliva Njivice in Ždink ter skoraj povsem obdata 606 m visok Jezerščak, ob zelo veliki ojezeritvi pa tudi severnejši 612 m visok Seljivec. Ob različnih fazah ojezeritve se pojavi več manjših stranskih jezerc, večina od teh se ob povišanju gladine združi. Jezero ima najmanj 13 izvirov, ti ležijo na različnih nadmorskih višinah in tudi postanejo aktivni ob različnih fazah ojezeritve. Dno jezera je na okoli 546 m nadmorske višine, kar je v območju nihanja podtalnice in od nje dobi večino vode – voda v jezeru je v bistvu podtalnica, ki je preveč narasla, da bi ostala pod zemljo – voda se zato v jezeru zadržuje okrog tri mesece na leto.
Martinjak je obcestno naselje ob severovzhodnem robu Cerkniškega polja, pod južnim vznožjem Slivnice ob cesti Cerknica-Lož. Spada v občino Cerknica
Mahneti so naselje v Občini Cerknica.
Hribljane so naselje v Občini Cerknica.
Rečica je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Parje je naselje v Občini Pivka.
Unec je gručasto naselje z okoli 600 prebivalci ob vznožju hriba Orljek (563 m), na severozahodnem robu Rakovške uvale, ob cesti Planina–Rakek, od katere se tu odcepi nekdaj pomembna cesta proti Postojni. Spada pod občino Cerknica.
Matenja vas je naselje v Občini Postojna.
Pivka jama je kraška jama, ki se nahaja nedaleč od Postojne, v njej pa so organizirani vodeni turistični ogledi. Po jami teče podzemna reka Pivka, ki v podzemni svet vstopa že v Postojnski jami. Pivka jama je sicer del obširnega postojnskega jamskega sistema. Vhod v Pivko jamo je v avtokampu Pivka jama, kjer je tik ob restavraciji 65 m globoko udorno brezno. Od tod je mogoče videti podzemno reko Pivko. Jama je preko 100 m dolgega umetnega rova povezana tudi s Črno jamo. Podzemna reka Pivka nadaljuje svojo pot v Planinsko jamo, kjer se združi z reko Rak in teče dalje pod imenom Unica, zadnja kraška ponikalnica v vrsti pritokov reke Ljubljanice.
Bezuljak je gručasto naselje v Občini Cerknica. Leži na zahodnih pobočjih Begunijske Zalake (909 m), nad jugozahodnim robom gozdnate kraške planote Menišije, ob cesti Begunje pri Cerknici-Dobec.
Radlek je naselje v Občini Bloke.
Šilentabor je naselje v Občini Pivka.
Planina (v starejših virih tudi »Planina pri Rakeku«), ker je nekoč upravno spadala k Rakeku, še danes pa je to ime župnije) je naselje z okoli 850 prebivalci v Občini Postojna.
Rakov Škocjan je naselje v Občini Cerknica, ki leži v bližini naravnega parka Rakov Škocjan. Ustanovljeno je bilo leta 1988 iz dela ozemlja naselja Slivice. Leta 2015 je imelo 11 prebivalcev.
Jeršiče je mesto na nadmorski višini 813,3 m n. v. v Občini Cerknica. Naselje šteje 18 prebivalcev. Skozi Jeršiče pelje tudi znana evropska pešpot E7 katera povezuje vzhod in zahod države.
Brezje pod Nanosom je naselje v Občini Postojna.
Studenec na Blokah je naselje v Občini Bloke.
Gabrk je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Malo Ubeljsko je naselje v Občini Postojna.
Ivanje selo je razpotegnjeno naselje na severni strani rakovške uvale ob cesti Laze-Rakek. Tik nad vasjo poteka železniška proga Ljubljana-Postojna, pod njo pa avtocesta.
Velika Brda so naselje v Občini Postojna.
Ulaka je naselje v Občini Bloke.
Zakraj je naselje v Občini Bloke.
Rožanče je naselje v Občini Bloke.
Zabiče so naselje v Občini Ilirska Bistrica. Ne daleč stran je mejni prehod Novokračine.
Tominje je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Zala je naselje v Občini Cerknica.
Vrbica je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Nemška vas na Blokah je naselje v Občini Bloke.
Mramorovo pri Lužarjih je naselje v Občini Bloke.
Nova vas (včasih tudi Nova vas na Blokah) je gručasta vas z okoli 300 prebivalci, ki stoji na Bloški planoti. Je največje naselje in upravno ter zaposlitveno središče Občine Bloke.
Zajelšje je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Veliki Otok je gručasto naselje, ki leži nedaleč od Postojne in je le nekaj sto metrov oddaljeno od Postojnske jame.
Občina Postojna je ena od občin v Republiki Sloveniji. Nastala je leta 1994, leta 2024 je imela 17.672 prebivalcev, po površini pa je 13. v državi. Leži na zahodu države in je zaradi tako imenovanih »postojnskih vrat« vstopna točka med srednjo in južno Evropo. Njeno središče je istoimensko mesto – Postojna.
Hrašče so naselje v Občini Postojna.
Brce so gručasto naselje v Občini Ilirska Bistrica. Ležijo na slemenu na severovzhodnem robu Brkinov (Breg, 535 m), nad dolino potoka Posrtve.
Ograda (izgovarjava [ɔˈɡɾaːda]) je naselje v Občini Bloke na Notranjskem. Nahaja se severno od Velikih Blok. Naselje je statistično del Primorsko-notranjske statistične regije.
Drskovče so naselje v Občini Pivka.
Benete so naselje v Občini Bloke.
Stara Sušica je naselje v Občini Pivka. Leži na JZ robu Košanske doline, pod hribom Gradišče, ki je dobilo ime po gradišču v prazgodovini. Dokumentirani začetki vasi segajo daleč v zgodovino, vas je najstarejša v dolini.
Strane so naselje v Občini Postojna.
Nova vas pri Jelšanah je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Gornja Bitnja je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Kal je naselje v Občini Pivka. Vas je dobila ime po plitvi kotanji na kraških tleh, kjer se zbira deževnica, kalu (voda ne pronica v kraško podzemlje, ker ima kal dno prekrito z neprepustno plastjo gline ali ilovice).
Dolenje Otave so naselje v Občini Cerknica.
Rudolfovo je naselje v Občini Cerknica.
Sabonje je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Sveti Duh je naselje v Občini Bloke.
Strmca je naselje v Občini Postojna. Naselje je del Krajevne skupnosti Studeno, ki jo sestavljajo tri vasi: Studeno, Strmca in Lohača.
Otok (pri Cerknici) je naselje v Občini Cerknica in sicer vas, ki leži na osamelcu, ki je nestalni otok Cerkniškega jezera s cerkvijo svetega Primoža in Felicijana.
Hrenovice so naselje v Občini Postojna.
Trnje je kraško naselje ki leži v Občini Pivka v pivški kotlini. V bližini teče pritok reke Pivke Trnjščica. Tu najdemo tudi Petelinjsko jezero. V Trnju živi okrog 250 prebivalcev. Vas je bila prvič omenjena leta 1498. Znano je po vsakoletnem festivalu nekonvencionalne glasbe, ki gosti glasbenike s celega sveta.
Rjavče je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Buje so gručasto naselje v dolini reke Reke. Ležijo na Studenski rebri, med grapama potokov Rimače in Žermejnice. Nad njimi teče železniška proga Pivka-Divača. Dostopne pa so po cesti iz doline Reke, kjer je prav tako nekaj hiš. Na robu vaškega jedra stoji cerkev sv. Florijana.
Koritnice so naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Prem je kraško naselje v Občini Ilirska Bistrica. Leži na slemenu nad reko Reko, na obrobju Brkinov. Ime naselja izhaja iz rimskega obdobja, ko je na tem območju stala utrdba, imenovana Castra Prima.
Bločice so gručasto obcestno naselje na južnem pobočju Bloške planote ob cesti Grahovo-Bloška Polica, v Občini Cerknica.
Škrabče izgovarjava [ˈʃkɾaːptʃɛ]) so razloženo naselje v Občini Bloke na Notranjskem. Naselje statistično spada v Primorsko-notranjsko statistično regijo. Vas se nahaja severozahodno od Nove vasi.
Čohovo je gručasto opuščeno naselje na južni strani Čohovega griča (871 m), poraslega z iglastim gozdom. Spada v občino Cerknica.
Volčje je naselje v Občini Bloke.
Laze pri Gorenjem Jezeru so naselje v Občini Cerknica.
Ponikve so naselje v Občini Cerknica.
Pavlica je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Topol je naselje v Občini Bloke.
Petelinje so naselje v Občini Pivka. V njegovi bližini leži Petelinjsko jezero.
Orehek je naselje v Občini Postojna.
Goričice so naselje v Občini Cerknica. Ustanovljeno je bilo leta 1989 iz dela ozemlja naselja Lipsenj. Leta 2015 je imelo 87 prebivalcev.
Kilovče so naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Sveta Trojica je naselje v Občini Bloke.
Jasen je naselje v Občini Ilirska Bistrica. Naselje se nahaja pod pobočjem Ahca (799 m), ob reki Reki (Vjlki wadi). Na Jasenski pili (del naselja) se nahaja močnejši izvir potoka, ki je včasih gnal mlin in žago. Opustili so jih že pred sto leti. Na vrhu Ahca so ruševine nekdanje cerkve.
Velika Bukovica je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Godičevo je naselje v Občini Bloke.
Stražišče je naselje v Občini Cerknica.
Huje je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Bloška Polica je gručasto naselje v Občini Cerknica. Nahaja se na terasi na južnem pobočju Bloške planote, ob križišču poti iz Cerknice proti Staremu trgu pri Ložu in na Bloke.
Bočkovo je naselje v Občini Bloke.
Prelože so naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Hruševje je naselje v Občini Postojna.
Dilce so naselje v Občini Postojna. Ustanovljeno je bilo leta 1994 iz dela ozemlja naselja Goriče. Leta 2015 je imelo 148 prebivalcev.
Topol pri Begunjah je naselje v Občini Cerknica.
Dobec je naselje v Občini Cerknica.
Lipsenj je naselje v Občini Cerknica, ki leži ob vzhodnem robu Cerkniškega jezera med vasema Žerovnica in Gorenje Jezero.
Žerovnica je naselje v Občini Cerknica.
Smrje je naselje na Krasu v Občini Ilirska Bistrica.
Volče so naselje v Občini Pivka.
Mramorovo pri Pajkovem je naselje v Občini Bloke.
Čepno je naselje v Občini Pivka. Je majhna vas z okoli 40 prebivalci.
Rakulik je naselje v Občini Postojna.
Pirmane so naselje v Občini Cerknica.
Dolnja Bitnja je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Ravne so naselje v Občini Cerknica.
Krušče so naselje v Občini Cerknica.
Koseze je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Dolenje pri Jelšanah je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Beč je naselje v Občini Cerknica.
Selce so naselje v Občini Pivka.
Studena gora je zaselek v Občini Ilirska Bistrica.
Bečaje so gručasto naselje v južnem delu Vidovske planote v Občini Cerknica. Leži na slemenišču med dolinama potokov Globošca in Jazbina, ki se kasneje izlijeta v Cerkniščico. Skozi naselje je speljana cesta Cajnarje - Sveti Vid.
Mereče so naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Hrušica je manjša brkinska vas, s približno 300 prebivalci v Občini Ilirska Bistrica. Vas je poznana po etnoloških maskah - škoromatih. Tukajšnja skupina je organizirana pod imenom Hrušiški škoromati in je znana tako doma, kot na tujem. Glavni lik te pustne skupine je "šišca". V hrušici sta dve cerkvi, cerkev sv. Krizagona in sv. Vida, nekoč pa je v bližini vasi stala še cerkev sv. Antona. Na vhodu v vas stojita dve večji kapelici in v vasi ena manjša.
Kranjče so naselje v Občini Cerknica.
Korošče so naselje v Občini Cerknica.
Nadanje selo je naselje v Občini Pivka.
Mala Brda so naselje v Občini Postojna.
Mali Otok je naselje v Občini Postojna.
Milava je naselje v Občini Cerknica.
Ostrožno Brdo je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Podgraje je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Andrejčje je naselje v Občini Bloke.
Slivice so naselje v Občini Cerknica.
Osredek je naselje v Občini Cerknica.
Cajnarje so razloženo naselje delno na planoti, delno v dolini ob gornjem toku reke Cerkniščice ob cesti Begunje pri Cerknici - Velike Bloke. Naselje je sedež krajevne skupnosti v Občini Cerknica.
Koščake so naselje v Občini Cerknica.
Ravne na Blokah so naselje v Občini Bloke.
Hruškarje so naselje v Občini Cerknica.
Lešnjake so naselje v Občini Cerknica.
Volovja reber je sleme vzhodno od Ilirske Bistrice, na skrajnem jugozahodnem delu Snežniške planote. Tu se napaja sistem Škocjanskih jam in se zbira kraška podtalnica, ki napaja vodne vire v občini Ilriska Bistrica. Območje je bilo deležno mnogih naravovarstvenih ukrepov in pozornosti: bilo je predlagano za vključitev v Regijski park Snežnik; v slovenskem državnem načrtu je bilo rezervirano za ustanovitev parka; razglašeno je bilo za ekološko pomembno območje. Volovja reber izpolnjuje merila za vključitev v omrežje Natura 2000, v katero pa zaradi načrtovane gradnje vetrnih elektrarn ni bila vključena. To je povzročilo številne okoljevarstvene polemike.
Dolnji Zemon je gručasto naselje v Občini Ilirska Bistrica. Leži sredi llirskobistriške kotline na zahodnih obronkih griča Javorja (481 m), pod katerim teče reka Reka. Na odcepu z glavne ceste Ilirska Bistrica - Jelšane je zaselek »Zemonska Vaga«.
Goriče so naselje v Občini Postojna.
Kožljek je naselje v Občini Cerknica.
Studeno na Blokah je naselje v Občini Bloke.
Velika Pristava je naselje v Občini Pivka.
Malni so naselje v Občini Bloke.
Jeršanovo je naselje v Občini Bloke.
Hribarjevo je naselje v Občini Bloke.
Mala Bukovica je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Slugovo je naselje v Občini Cerknica.
Lohača je naselje v Občini Postojna. Ustanovljeno je bilo leta 1994 iz dela ozemlja naselja Strmca. Leta 2015 je imelo 34 prebivalcev.
Zavrh je naselje v Občini Bloke.
Gorenje Otave so naselje v Občini Cerknica ob regionalni cesti Rakitna - Cerknica.
Grad Snežnik je grad na jugozahodnem delu loškega polja blizu kraja Kozarišče v občini Loška Dolina.
Grad Kalec (nemško Steinberg, Stemberg) (izg. »kalc« ali »kauc«) stoji v bližini Knežaka, nedaleč od izvira reke Pivke. Grad, od katerega je danes ostal le še stolp, stoji na pobočju Brega (618 mnv).
Podbeže so naselje v Krasu, v Občini Ilirska Bistrica. Vas leži na obrobju Brkinov. Vas je nastala v 15. stoletju, v času turških vpadov. Prvi prebivalci ki so se tja naselili so v tistem času bežali pred Turki. Iz tega izhaja tudi ime vasi Podbeže (pod beže), to se nanaša na ljudi, ki so tja pribežali "od spodaj" oziroma z juga. Med prvo naselitvijo je tja prišlo okoli sto ljudi, ki so se kasneje naselili tudi v bližnji okolici (v Žlebini). Živeli so pod vodstvom "Podbiškega kneza" Boromirja, ki je živel v 16. stoletju. Pod njegovo vladavino je vas dosegla vrhunec svojega razvoja in moči. Boromir se je ukvarjal z raznimi filozofskimi vprašanji, predvsem pa je razmišljal o tem, zakaj je luč svetila že prvega dne, medtem ko so pa bili sonce, luna in zvezde ustvarjene šele četrtega dne, in kako to razumeti. Vendar pa ljudstvu to sploh ni bilo všeč in začel se je njihov odpor. Obsodili so ga zaradi izdaje stare vere, ga križali v Stajnem brdu in naposled sežgali na grmadi v Podgradu. Po njegovi smrti beležimo obdobje podbiškega zatona; to je bil čas, ko so se zatrle poganske vrednote, prebivalci so se tudi pokristjanili. Vendar pa je to negativno vplivalo na rodnost in tako se je prebivalstvo zdesetkalo. Vas so kasneje leta 1833 obudili Italijani, oblast pa je leta 1948 prevzelo lokalno prebivalstvo.
Tavžlje so naselje v Občini Cerknica.
Škufče so naselje v Občini Bloke.
Štorovo je naselje v Občini Bloke.
Župeno je naselje v Občini Cerknica.
Stara vas je naselje v Občini Postojna.
Soze so naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Lepi Vrh je naselje v Občini Bloke.
Stari trg pri Ložu je naselje s skoraj 900 prebivalci in središče občine Loška dolina.
Kuteževo je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Zarečje je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Lahovo je naselje v Občini Bloke.
Rakek je gručasto naselje z okoli 2.200 prebivalci v Občini Cerknica. Leži ob vzhodnem robu rakovške uvale, ob cesti Unec-Cerknica.
Selšček je naselje v Občini Cerknica.
Novokračine so obcestno-gručasto naselje v Občini Ilirska Bistrica na skrajnem jugovzhodnem delu Brkinov. Leta 2020 so imele 189 prebivalcev.
Gornji Zemon je gručasto naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Zelše so gručasto naselje v Občini Cerknica. Ležijo ob severozahodnem robu Cerkniškega polja ob cesti Podskrajnik - Rakov Škocjan. Vzhodno od naselja je del cerkniške industrijske cone, južno pa na nizki vzpetini stoji renesančna cerkev sv. Volbenka, v kateri so zaradi izjemne akustike komorni koncerti.
Lovranovo je naselje v Občini Bloke.
Pikovnik je gručasto naselje v zahodnem delu Vidovske planote v Občini Cerknica. Nahaja se na prevalu med Zadelo (959 m) in Zavrhom (897 m), ob cesti Begunje pri Cerknici-Rakitna.
Gradiško je naselje v Občini Bloke.
Zahrib je naselje v Občini Cerknica.
Polšeče je naselje v Občini Bloke.
Račice so naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Velike Bloke so naselje v Občini Bloke. V vasi je včasih delovala vojašnica.
Lož () je naselje s skoraj 600 prebivalci v Občini Loška dolina.
Podlož je naselje v Občini Loška dolina.
Markovec je gručasto naselje na severnem robu loškega polja v Občini Loška dolina. Nahaja se ob cesti Stari trg pri Ložu - Vrhnika pri Ložu pod pobočjem Markovega hriba (776 m) na živoskalnati terasi nad reko Obrh. Pobočja nad naseljem pokriva gozd. V Markovcu se odcepi cesta proti Knežji Njivi in Viševku.
Podgora pri Ložu je naselje v Občini Loška dolina.
Dolenje Poljane so naselje v Občini Loška dolina.
Klance so majhno gručasto naselje v Občini Loška dolina. Nahajajo se na prevalu med Stražiščem (814 m) in Devinom (792 m), nad cesto ki vodi iz Gorenje Jezero v Dane. Do leta 1986 je bil to zaselek Dan. Leta 2015 je imelo naselje 17 prebivalcev.
Vrh je naselje v Občini Loška dolina.
Šmarata je vas na jugozahodnem delu Slovenije v Občini Loška dolina. Gruča hiš se stiska na prisojni strani ob vznožju 647 m visokega Šmaraškega hriba.
Kozarišče so gručasto naselje na jugozahodnem delu loškega polja v občini Loška dolina. Iz naselja vodi glavna gozdna cesta čez Leskovo dolino in Mašun v Pivško kotlino ter čez Sviščake in Gomance v Ilirsko Bistrico.
Vrhnika pri Ložu je naselje v Občini Loška dolina.
Viševek je naselje v Občini Loška dolina.
Iga vas je obcestno naselje ob cesti Stari trg pri Ložu - Babno Polje v južnem delu Loške doline, v občni Loška dolina. K naselju spada zaselek Siga ob istoimenskem potoku, pritoku Obrha.
Knežja Njiva je naselje v Občini Loška dolina.
Babno Polje je naselje v Občini Loška dolina.
Nadlesk je naselje v Občini Loška dolina.
Podcerkev je vas ob cesti Dane - Stari trg, v občini Loška dolina. V Podcerkvi se je rodil Matevž Hace, revolucionar, partizanski komisar in pisatelj, ter njegov brat Tone Hace, znan slovenski tolovaj. V vasi sta pokopana pesnica Marička Žnidaršič in slikar Lojze Perko. Iz Podcerkve pa je tudi Benjamin Žnidaršič, slikar tetraplegik, pesnik in pisatelj, ki v Podcerkvi trenutno tudi ustvarja.
Pivka (nekoč Šentpeter na Krasu, italijansko San Pietro del Carso) je naselje z okoli 2.200 prebivalci in sedež istoimenske občine.
Trnovo (pronounced [təɾˈnoːʋɔ]; German: Dornegg) is a formerly independent settlement in the town of Ilirska Bistrica in southwestern Slovenia. It is part of the traditional region of Inner Carniola and is now included with the rest of the municipality in the Littoral–Inner Carniola Statistical Region.
Juršče je naselje v Občini Pivka. Leži na jugozahodu Slovenije. Veliko je 36,771 km². Po zadnjih podatkih ima Juršče 148 prebivalcev. (2024)
Babna Polica je naselje v Občini Loška dolina.
Grahovo [grahôvo] je gručasto naselje v vzhodnem delu Cerkniškega polja ob cesti Cerknica - Stari trg pri Ložu ob vznožju Slivnice (1114 m), na obeh bregovih potoka Grahovščice. Spada v občino Cerknica.
Sveti Vid je naselje v Občini Cerknica. Leži na vidovski planoti na nadmorski višini 846 m. Pri Svetem Vidu je sedež župnije Sveti Vid nad Cerknico, zavetnik farne cerkve je sveti Vid.
Veliki Vrh je naselje v Občini Bloke.
Dane so naselje v Občini Loška dolina.
Liplje so naselje v Občini Postojna.
Železniška postaja Ilirska Bistrica je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Ilirska Bistrica. Na njej se je opravljal tudi mejni nadzor mednarodnih vlakov proti hrvaški Reki.
Slivnica je greben, ki se nahaja na vzhodni strani Cerkniškega jezera nad naseljem Cerknica. Greben se dviga od Gradišča (858 m) do najvišjega vrha Velike Slivnice (1114 m).
Gorenje je naselje v Občini Postojna.
Mala Pristava je naselje v Občini Pivka.
Grad Lož (nemško Laas), od katerega so do danes ostale le razvaline, je stal v Loški dolini nad sedanjim trškim naseljem Lož na Notranjskem.
Planinska jama (nekdaj Malograjska jama) spada med najdaljše slovenske jame. Vhod v jamo je v zatrepni dolini pod 65 m visoko pečino v jugozahodnem delu Planinskega polja. V jami je 500 m od vhoda sotočje rek Pivke, ki teče iz Postojnskega polja skozi Postojnsko jamo, in Raka, ki teče iz Rakovega Škocjana. Od sotočja teče voda kot reka Unica na Planinsko polje.
Betalov spodmol je paleolitsko jamsko najdišče z ostanki orodij in kosti plena tedanjih lovcev. Leži v pobočju tik nad cesto Postojna-Bukovje, okrog 2 km severozahodno od Postojne. Vhod je nastal z udorom stropa 174 m dolge jame, ki jo je izdolbla ponikalnica iz Pivške kotline.
Tkalca jama, tudi Zatočna jama, je vodna jama z vhodom na zahodni strani Rakovega Škocjana. Vanjo ponikne reka Rak, ki spada v kraški povirni sistem porečja Ljubljanice. Jama je dobila ime po kapniških oblikah, v katerih so nekateri prepoznali tkalca. Prvi jo je leta 1687 opisal Valvasor za revijo Philosophical Transactions of the Royal Society.
Črna jama je kraška jama in tudi eden od vhodov v jamski sistem podzemeljske Pivke. Sprva je bila znana kot samostojna jama, ki je bila kasneje z novimi odkritji povezana v enotni jamski sistem Postojnske jame. Nahaja se sredi gozdnate kraške planote, 3 km severozahodno od Postojne. Dostopna je po cesti, ki vodi iz Postojne mimo Velikega Otoka. Vhod v jamo se odpira na dnu velike udorne vrtače.
Golobina je kraška ponorna vodna jama na severozahodnem delu Loškega polja v bližini naselja Dane. Vanjo se ob visokem vodostaju izteka potok Obrh. Zaradi pogostih poplav Obrha je bil vhod v jamo med letoma 1901 in 1906 umetno razširjen. Golobina je blatna jama, njena raziskana dolžina znaša 850 m, globina pa 45 m. Voda odteka v 2 km oddaljene izvire na jugovzhodnem obrobju Cerkniškega polja. V poletnem času, ko je vodostaj nizek, so možni vodeni ogledi.
Grad Prem se nahaja na slemenastem robu naselja Prem nad reko Reko v bližini Ilirske Bistrice. Po izročilu je nastal na mestu nekdanje rimske utrdbe (Castra Prima), v pisnih virih pa se prvič posredno omenja leta 1213. Skozi stoletja so ga lastniki in upravitelji glede na potrebe in okus dobe prenavljali, vendar ob tem niso zabrisali njegove srednjeveške zasnove.
Mali grad je srednjeveški grad blizu vhoda v Planinsko jamo. Zaradi njegovega imena se je Planinska jama nekoč imenovala Malograjska jama. V virih je prvič omenjen leta 1444 kot grad "Kleinburg". Njegovi lastniki so bili sprva Goriški grofi, kasneje pa tudi Albenski gospodje, Celjani in Habsburžani. V 15. stoletju ga je v deželno-knežji fevd dobila rodbina Ravbarjev. Po njih se imenuje tudi Ravbarjev stolp, ki je edini ohranjen del gradu.
Mašun (1025 mnm) je zaselek (in cestni preval/prelaz) na severozahodnem delu gorske planote/masiva Snežnik (z vrhom 1796 mnm). Obdan je s prostranimi gozdovi, zato so se na tej lokaciji sprva naseljevali predvsem gozdarji in lovci. Mašun predstavlja stičišče cestnih povezav med občinami Cerknica občina Ilirska Bistrica, Pivka in Loška dolina. Poleg naselja Sviščaki je tudi najbolj frekventno izhodišče za vzpon na Snežnik (vzpon traja približno štiri ure). Danes je v Mašunu turizem najvidnejša gospodarska panoga. Kolesarski klub Postojna prireja kolesarsko tekmovanje s cestnimi kolesi v disciplini »kolesarski vzpon na Mašun«. V bližini je urejena 1700 metrov dolga gozdna učna pot, ponujaja se prostor za piknik, pozimi pa so v Mašunu urejene tekaške proge, manjše smučišče in sankaška proga. Čezenj poteka Ciglarjeva pot, kakor se imenuje slovenski del evropske pešpoti E-6. Področje Mašuna je s strani države zavarovano kot krajinski park.
Jezero Mola (tudi Molja in Mola jezero) je umetno jezero na potoku Molja v bližini brkinskih naselij Harije in Soze pri Ilirski Bistrici. Jezero je nastalo leta 1979 z zajezitvijo potoka, ob kateri je bilo potopljenih nekaj hiš vključno z mlinom. Na severno stran odteka več manjših potokov, ki se nadaljujejo v dolino potoka Klivnik, na katerem je ojezitev vode Klivniškega jezera. Prvobitna namembnost jezera Mola je uravnavanje vodostaja reke Reke v sušnih mesecih (kamor se potok Molja izteka), pa tudi visokovodna zaščita. Jezero služi še kot ribji rezervat, bogato je s ščukami, krapi in postrvmi. Jezero je precej veliko in ima zelo razgibano obrežje, saj meri obseg okrog 10 km. Vodna gladina jezera precej niha, tudi do 5 m, zato so brežine strme in malo oz. skoraj nič porasle. Le plitvejše severovzhodne predele jezera porašča trsje.
Otoška jama je kraška jama, katere vhod leži dober kilometer proč od Postojnske jame, nedaleč od vasi Veliki Otok.
Park vojaške zgodovine Pivka je muzejska ustanova v Pivki, ki se ukvarja z ohranjanjem in predstavljanjem vojaško-zgodovinske dediščine s poudarkom na tehnični kulturi. Park se nahaja v kompleksu nekdanje italijanske in kasneje jugoslovanske vojašnice ter vključuje bližnjo utrdbo Alpskega zidu, do katere vodi tematska učna pot.
Parska golobina je kraška jama v bližini naselja Parje v Pivški dolini.
Zelške jame so vodni jamski sistem, z vhodom na vzhodni strani Rakovega Škocjana. Zelške jame so dolge okoli 3 km, skozi njih pa teče voda iz Jamskega zaliva Cerkniškega jezera. Iz jame priteče kot reka Rak, ki sodi v kraški povirni sistem porečja Ljubljanice.
Črni potok je pritok potoka z imenom Kogov potok, levega pritok reke Iške, ki se na Ljubljanskem barju izliva v Ljubljanico.
Železniška postaja Prestranek je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Prestranek.
Občina Cerknica je ena od občin v Republiki Sloveniji in zavzema osrednje predele Notranjske. Leži na Cerkniškem polju. Občinsko središče je mesto Cerknica. Ima 65 naselij. Občina Cerknica spada v primorsko-notranjsko statistično regijo. Meri 241 km2. Površina občine jo uvršča na 19. mesto po velikosti slovenskih občin. Na severozahodu meji na občino Logatec, na severu na Brezovico, na zahodu na Postojno, na jugozahodu na Pivko, na vzhodu na Bloke ter na jugu na Loško dolino. Od Ljubljane je v zračni črti oddaljena 30 kilometrov, od Reke pa približno 50 kilometrov. Prometno najbolj odprta je proti severozahodu v osrčje Slovenije. Prek postojnskih vratih sta speljani cesta in železnica proti zahodu v Slovensko primorje in v Goriško in Furlansko dolino. Na južnem obrobju so obsežni javorniški in snežniški gozdovi.
Občina Ilirska Bistrica je ena od občin Krasa v Republiki Sloveniji z okoli 13.000 prebivalci in središčem v Ilirski Bistrici. Njeno območje se z reformo lokalne samouprave v samostojni Sloveniji ni spremenilo.
Predjama, tudi Jama pod Predjamskim gradom, je kraška jama, katere vhod se nahaja pod Predjamskim gradom v občini Postojna. Izoblikovala jo je ponikalnica Lokva. Njen sistem rovov je razporejen v štiri med seboj povezana nadstropja, katerih sistem je povezan tudi z gradom.
Cerkev sv. Jedrti v Nadlesku spada med najstarejše v Župniji Stari Trg pri Ložu, saj je bila zgrajena v 14. ali celo v 13. stoletju. Zaradi te zgodnje gradnje se je domnevalo, da bi bila lahko prafara, čeprav so pozneje to domnevo ovrgli. Glavo Janeza Krstnika je namreč Emilijan Cevc postavil na konec 13. stoletja. Cerkev se omenja leta 1520, ko je dala za davek proti Turkom bakren kelih in dva goldinarja. Leta 1581 škof Bizancij cerkev imenuje po Janezu Krstniku. V poznejših zapisih je cerkev vedno imenovana po sveti Jedrti. Cerkev je bila razglašena za kulturni spomenik z Odlokom o razglasitvi podružnične cerkve svete Jedrti za kulturni in zgodovinski spomenik.
Grad Šteberk (nemško Stegberch) je stal pri Cerknici in je danes skromna razvalina. Ta leži na griču, ki je od bližnjega kraja Lipsenj oddaljen 2 kilometra.
Veliki Snežnik je s 1796 mnm najvišji vrh kraške planote Snežnik. Na njem se nahaja planinska koča Koča Draga Karolina na Velikem Snežniku. Sosednji vrh Velikega Snežnika je Mali Snežnik, od katerega ga loči sedlo. Snežnik je najvišja nealpska gora v Sloveniji.
Sveta Ana pri Ložu je naselje v Občini Loška dolina. Do leta 2003 je bila vas del Podloža.
Klivnik (tudi Klivniško jezero) je akumulacijsko jezero v Občini Ilirska Bistrica, med vasmi Tominje, Zalči, Podbeže in Zajelšje. Zgrajeno je bilo leta 1987. Nastalo je za jezom na potoku Klivnik. Namen zajetja je bogatenje nizkih pretokov (za reko Reko) in zadrževanje visokih voda (visokovodna zaščita). V jezeru vzrejajo ribe, dovoljen je tudi športni ribolov.
Bloško jezero, tudi Volčje jezero, je umetno jezero na Bloški planoti. Nahaja se na nadmorski višini 748 m v bližini naselja Volčje, polnijo pa ga povirne vode potoka Bloščica. Površina jezera je 0,8 ha, največja globina pa je 3 m. V poletnem času je priljubljena turistična točka kopalcem, vse leto pa je v njem dovoljen športni ribolov. S športno-ribolovnim revirjem Bloško jezero upravlja Ribiška družina Cerknica. Naseljuje ga večje število vloženih krapov, pa tudi avtohtone vrste, kot so potočni raki, pisanci, globočki in jezerske školjke.
Mali Snežnik je s 1694 m nadm. višine drugi najvišji vrh kraške planote Snežnik. Vzhodno od Malega Snežnika je Veliki Snežnik (1796 m), od katerega ga loči sedlo.
Železniško postajališče Kilovče je eno izmed železniških postajališč v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Kilovče. Postajališče se nahaja pod vasjo.
Železniško postajališče Košana je eno izmed železniških postajališč v Sloveniji, ki oskrbuje bližnji naselji Čepno in Gornja Košana.
Železniško postajališče Narin je eno izmed železniških postajališč v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Narin. Nahaja se na vzpetini nad vasjo.
Bloščica je potok (v zgornjem delu ga imenujejo tudi Blatnica), ki teče na planoti Bloke. Je ponikalnica s približno 25 km² velikim porečjem in je največja površinska voda Bloške planote.
Zalči je naselje v Občini Ilirska Bistrica. Ustanovljeno je bilo leta 2006 iz dela ozemlja naselij Podbeže, Tominje, Harije in Sabonje.
Lekinka je vodoravna kraška jama z vhodom na severovzhodnem robu Postojnske kotline nedaleč od Postojne oz. natančneje vasi Veliki Otok v jugozahodni Sloveniji. Je del obširnejšega jamskega sistema Postojnske jame, s katero pa nima prehodne povezave; v Lekinko ponika Črni potok, teče po njej do končnega sifona in pod zemljo doseže bližnjo Otoško jamo, v kateri se nato izlije v reko Pivko. Črni potok teče skoraj vodoravno po Lekinki v dolžini 1032 m do končnega sifona, na tej razdalji je višinska razlika v strugi le 5 m.
Cerkev sv. Mihaela na Blokah je glavna cerkev župnije Bloke. Nahaja se pri Fari na Blokah. Župnijo so ustanovili oglejski patriarhi, ki so imeli od 11. stoletja v lasti Kras z Vipavo, Postojno, Cerknico, Lož (kamor je spadala bloška župnija) in zemljo do Reke.
Gimnazija Ilirska Bistrica je srednja šola v Ilirski Bistrici, ki izobražuje po programu splošne gimnazije od leta 2004 in programu tehnik računalništva od leta 2009. Deluje v sklopu Šolskega centra Postojna.
Zalog (pronounced [ˈzaːlɔk]; German: Salog, Italian: Saloga di Postumia) is a formerly independent settlement in the town of Postojna in southwestern Slovenia. It is part of the traditional region of Inner Carniola and is now included with the rest of the municipality in the Littoral–Inner Carniola Statistical Region.
Podšteberk (izgovarjava [pɔtˈʃteːbɛɾk], v starejših virih Stegbrg, nemško Stegberg) je nekdanje naselje v občini Cerknica v osrednji Sloveniji. Danes je del Lipsenja. Naselje leži na Notranjskem in je danes tako kot preostanek občine del Primorsko-notranjske statistične regije.
Župnija Ilirska Bistrica je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Ilirska Bistrica v škofiji Koper.
Bačko jezero je presihajoče jezero severno od vasi Bač, po katerem se imenuje. Je eno izmed najvišje ležečih jezer v sklopu Pivških presihajočih jezer, zato se napolni le po obilnem deževju, vodna gladina pa le redko preseže 2 metra. Jezro, tako kot vsa druga presihajoča jezera v občini Ilirska Bistrica, ne leži v krajinskem parku Pivška presihajoča jezera. Jezero se največkrat lahko vidi jeseni ali spomladi. Blizu jezera je vojaški poligon Bač, kar predstavlja jezeru največjo grožnjo. Bačko jezero leži v največji izmed štirih globeli v bližini Bača, ki so bile novembra 2000 poplavljene, katerim je skupen strmejši jugovzhodni del. Globeli ležijo v liniji jugovzhod-severozahod, najnižja točka globeli, v kateri nastaja Bačko jezero pa je 560 m nad morjem in je tako nižja od ostalih, ki ležijo na nadmorskih višinah 570,2 m, 567,3 m in 565,9 m. V najvišji izmed njih leži tudi Laneno jezero, iz katerega je takrat voda po površju prelivala v 100 m oddaljeno Bačko jezero. Ob tem je zalilo tudi globel severovzhodno od Bačkega jezera in združilo obe jezeri v eno. Takratna prostornina vode (392.551 m3) je za šestkrat presegla to ob povprečnem vodostaju. Severno od Bačkega jezera je voda zapolnila še eno globel in nastalo je manjše jezero z največjo površino 4423 m2, gladino vode na 569,5 m in prostornino 23,631m3. V okolici jezera so leta 2000 snemali film Nikogaršnja zemlja. Bačko jezero je tudi del učne poti Beu kamen, ki vodi tudi do Uhanove domačije (značilne Pivške hiše), gradu Kalc, Gradišča, naravnega mostu, hriba Tuščak (788 m), spomenika NOB, cerkve sv. Ane, kapele sv. Ivana in drugih znamenitosti v okolici.
Jeredovce so najsevernejše Pivško presihajoče jezero in edino v Občini Postojna. Ležijo vzhodno od Žej, kjer je včasih potekala pot na Bile. Je tudi najmanj poznano izmed vseh Pivških presihajočih jezer. V okolici je zelo rodovitna zemlja, zato je bilo tu včasih popularno kmetovanje, vendar se je v zadnjih tridestih letih, odkar je jezero v vojaškem območju Poček, se je okolica zarasla z drevesi. Okolica je tudi prerita z odtisi tankovskih gosenic. Leži v istoimenski potegnjeni, z blagimi pobočji obrobljeni globeli, ki jih lahko hitro preplavi in se s tem kar nekajkrat poveča. Dno globeli je na 537 m nadmorske višine, kar je precej visoko glede na gladino reke Pivke v bližini, zato se bolj poredko napolni. Jezero je precej težko opaziti iz zraka, saj se skriva pod krošnjami dreves. V jezeru se radi zadržujejo hribski urhi, okrog njega pa metulji ogrožene vrste reblov mravljiščar (Maculinea rebeli). V jezeru so našli tudi primerke endemične vrste kraški škrgonožec (Chirocephalus croaticus), ki stalno živi le v Petelinjskem jezeru. Največjo grožnjo ohranjenosti območja ezera predstavlja lega v vadišču Poček. Leži tudi v enem izmed najbolj geološko raznolikih območij Pivške kotline. Jezero je del Izove pohodne poti.
Jezero za Kalcem, Veliki dol za Kalcem ali Jezero v Velikem dolu za Kalcem je eno manjših Pivških presihajočih jezer, ki se nahaja v dolini Veliki dol, severno od gradu Kalec. Dno kotanje je na enaki višini kot dno kotanje Kalskega jezera (553,8 m), vendar se jezero manjkrat pojavi, ker je bolj oddaljeno od reke Pivke. V dolino je po jugozahodnem pobočju speljan kolovoz.
Kalsko jezero je Pivško presihajoče jezero v okolici Zagorja, v ovalni kotanji blizu izvira Videmščice. V preteklosti so ljudje izkopali jarek, da bi osušili zemljo in so s tem povzročili, da je jezero večino časa vidno le v vzhodnem, nižjem delu kotanje; celotno kotanjo poplavi le ob večjih poplavah. Poimenovano je po gradu Kalec, ki je 750 metrov bolj severovzhodno. Dno kotanje je na enaki nadmorski višini kot to od Jezera za Kalcem (553,8 m n. v. po TTN 5; 552,35 m n. v. po LIDAR DMR), vendar je večkrat poplavljeno, saj je bližje reki Pivki. Na jugu in vzhodu je jezero obkroženo z dokaj strmim 40 m visokim pobočjem, na severu in zahodu pa s položnejšim pobočjem.
Primož (izgovarjava ['pɾiːmɔʃ) je 718 m visok hrib, poraščen z drevjem, in je del grebena, ki ločuje Pivško kotlino od doline Reke. Nahaja se v Občini Pivka na Notranjskem v Sloveniji. Na njegov vrh vodijo številne markirane poti in makadamska cesta. Turistom je namenjena zgodovinska pot s številnimi obvestilnimi tablami okoli njegovega vrha. Med drugo svetovno vojno je imel pomembno vojaško vlogo, saj so se na njem nahajali številni bunkerji in kaverne, ki jih je uporabljala italijanska vojska. Ime je dobil po cerkvi svetega Prima in Felicijana, ki je bila opuščena v 18. stoletju in tako rekoč ni ostalo ruševin.
Kljunov ribnik je najmanjše Pivško presihajoče jezero, saj prekriva le 784 m². Leži jugozahodno od doline Mali dol, le nekaj deset metrov stran od reke Pivke. Najvišji vodostaj doseže hitro in skoraj vsakič, ko je jezero vidno, saj se nato voda začne v potoku izlivati v Pivko, zato sta tudi povprečni in najvišji vodostaj enaka. V preteklosti so tu zvrtali tri vrtine, da bi raziskovali nivo podtalnice. Preden so jih zamašili je skozi njih voda bruha na površje, ob najvišjih vodostajih celo en meter visoko. Ime "ribnik" zanj ni najbolj primerno, saj ribe ne plavajo v njem, ker poleti presahne. Domačini pravijo, da je ime dobilo po človeških ribicah, ki jih kar pogosto izbruhne z vodo. V dolino vodita dva kolovoza, eden v zgornji del (Mali dol) ter eden v spodnji del, kjer se nahaja jezero.
Krajnikov dol ali Jezero v Krajnikovem dolu je Pivško presihajoče jezero v bližini vasi Selce. Je drugo najsevernejše Pivško presihajoče jezero ter najsevernejše v krajinskem parku Pivških presihajočih jezer. Jezero leži le pol metra nižje od Jeredovc, zato se tudi to jezero le redko vidi. Leži v manjši istoimenski kotanji nepravilne oblike.