Littoral–Inner Carniola Region

Knežak je kraško naselje z okoli 500 prebivalci ob regionalni cesti Pivka–Ilirska Bistrica. Leži na jugu reke Pivke v Občini Ilirska Bistrica.

Janeževo Brdo je naselje v Občini Ilirska Bistrica.

Primorsko-notranjska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije. Do 1. januarja 2015 se je imenovala Notranjsko-kraška regija.

Narin je naselje v Občini Pivka.

Nova Sušica je naselje v Občini Pivka. Leži jugozahodno od Pivke. Podružnična cerkev je posvečena sveti Ani. Velikost je približno 2,78 km².

Trpčane so naselje v Občini Ilirska Bistrica.

Vrbovo je naselje v Občini Ilirska Bistrica. Naselje leži na Primorskem in je del Primorsko-notranjske statistične regije. Vas leži pod pobočji Ahca in Golega vrha na zahodu Podgore. Leži ob cesti Ilirska Bistrica–Zabiče. Na SZ se nahaja naselje Jasen, proti JV pa Vrbica.

Pudob je naselje v Občini Loška dolina. Ima prbližno 223 prebivalcev. V tem naselju stoji podružnična cerkev Sv. Jakoba. Leži južno od Starega trga pri Ložu, ki je središče Loške doline.

Nótranjska je pokrajina v Sloveniji, ki obsega jugozahodni del nekdanje avstro-ogrske dežele Kranjske. Pomembnejša mesta in kraji so Postojna, Rakek, Logatec, Cerknica, Pivka in Ilirska Bistrica. Kraški svet Notranjske je posejan s številnimi jamami, od katerih po velikosti in lepoti izstopa Postojnska jama, Škocjanske jame blizu Divače pa spadajo že v Primorsko.

Podstenjšek je naselje v Občini Ilirska Bistrica.

Bitka na Nanosu je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem. Predstavljal je prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji.

Strmca je naselje v Občini Bloke.

Rakov Škocjan je kraška dolina, po kateri teče reka Rak. Leži med Cerkniškim in Planinskim poljem, jugovzhodno od avtocestnega odseka A1 Postojna-Unec. Dolina je dobila ime po cerkvi sv. Kancijana, katere ostaline so pri Velikem naravnem mostu domnevno ob prehodu 15. v 16. stoletje, danes pa so od nje vidne le še ruševine.

Zagorje je naselje v Občini Pivka.

Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Jezera so nastala za sigovimi pregradami, katerih tvorbo pogojuje izločanje kalcita iz vode. Izredno počasi rastoče sigove pregrade (do 0,1 mm na leto) in njihova krhkost so glavna ovira za masovni turizem v jami ter za omejitev pri dnevnem turističnem obisku vodnega dela jame na 4 osebe. Glavno vodilo pri obisku jame je omejitev posledic turističnega obiska na sigovih pregradah na raven naravnega samoobnavljanja, kar vzdržuje Križno jamo med najbolj ohranjenimi turističnimi jamami v Sloveniji. Za turistični obisk je bila sicer jama urejena v 50. letih 20. stoletja, ko je zanjo skrbelo Turistično društvo Loška dolina. Kasneje jo je upravljalo Društvo za raziskovanje jam Ljubljana. Od 90. let 20. stoletja do danes zanjo zgledno skrbi Društvo ljubiteljev Križne jame.

Begunje pri Cerknici so večje obcestno naselje na jugovzhodnem robu planote Menišije, ob cesti Cerknica–Rakitna. Spadajo v občino Cerknica.

Harije je naselje v Občini Ilirska Bistrica.

The Postojna Gate, less often the Postojna Gap (Slovene: Postojnska vrata), named after the local town of Postojna, is a major mountain pass of the Dinaric Alps. It lies in southwestern Slovenia, between the Hrušica Plateau to the north and the Javornik Hills to the south, at an elevation of 610 metres (2,000 ft). It formed due to tectonic subsidence and fluvial erosion by the Pivka River, which in the Pliocene flew superficially in this section. The terrain is significantly karstified. This relatively wide pass enables for the easiest passage from northeastern Italy and northwestern Adriatic Sea to the Pannonian Plain, and had a very important strategic role in the past. Today, a rail line and the Slovenian A1 freeway traverse it.

Javorniki so hribovje, z gozdom pokrit nižji severni del kraške planote pod Snežnikom med Pivko in Cerkniškim jezerom, ki se razprostirajo v višini med 600 do 1200 mnm. Ta najobsežnejši del Dinarskega krasa v Sloveniji je širok 5 do 15 km in v dolg do 20 km od Postojnskih vrat in Malega Javornika (1219 mnm) do Mašuna in Leskove doline. Javorniki so zgrajeni pretežno iz krednih apnencev in porasli pretežno z bukovim gozdom. Področje Javornikov je podvrženo obilnim padavinam (2000 do 3000 mm letno), ki napajajo Cerkniško, Plaško in Petelinjsko jezero, ter izvire Pivke in Notranjske reke.

Bločiško polje je suho kraško polje v okolici naselja Bločice med Cerkniškim poljem in Bloško polico. Na južnem obrobju polja je Mrzla jama, na vzhodnem pa več kraških izvirov.

Loško polje (tudi Loška dolina) je kraško polje na jugu Slovenije. Leži med Blokami na severu, Racno goro na vzhodu in Snežnikom ter Javornikov na zahodu in juhu. Prek okrog 6 km dolgega in okrog 4 km širokega polja s povprečno nadmorsko višino med 570 in 590 m poteka pas triasnega dolomita dinarskih smeri.

The Ljubljana Gap, less often the Ljubljana Gate (Slovene: Ljubljanska vrata), is a geographical term for the transition area between the Alps and Dinaric Alps that passes from southwest to northeast between Trieste and Ljubljana.

Snežnik je naselje na Krasu v Občini Ilirska Bistrica. Od leta 1989 je samostojno naselje. Sestavljajo ga gozdarske koče in zaselki ter novejše počitniške hišice. Nastal je iz delov Ilirske Bistrice in Koritnic. K naselju spadajo tudi Gomance, Mašun in Sviščaki. Gomance so dostopne po cesti iz Zabič. Mašun obsega nekaj gozdarskih koč in gradič rodbine Schonburg-Waldenburg, ki je bila do 2. svetovne vojne lastnica večjega dela snežniških gozdov. Od nekdanjega Schonburgovega lovskega gradiča iz leta 1874 sta se ohranila le dva slikovita stolpiča. Mašun je najlažje dostopen po cesti iz Pivške kotline. Sviščaki (1241 m), gorski rekreacijski center, so privlačna izletniška točka. Tu je planinski dom, večje naselje počitniških hišic, smučišče in izhodišče poti na Veliki Snežnik. Na vrhu Snežnika je planinsko zavetišče. Na Mašunu in na Okroglini so gojitvena lovišča. Poleg lovcev so pogosti obiskovalci gozdnih planot pohodniki in kolesarji. Leta 2015 je imelo 18 prebivalcev.

Bloke (tudi Bloška planota) so obsežna skledasta planota na nadmorski višini med 700 in 800 m. Planota je skupaj z Rakitniško grudo omejena z dvema izrazitejšema dinarskima prelomnicama. Po Meliku so Bloke ostanek pliocenskega ravnika sredi pomlajenega reliefa. Slabo propustni kraški apnenec ter triasni dolomiti (na severu planote) so pogojili normalen, površinski tok voda Bloščica in Blatnica, ob katerih so mokrotna travišča in nizka barja. V bližini naselja Volčje je umetno zajezeno Bloško jezero. Vode z Blok podzemno odtekajo v Cerkniško jezero. Številni griči in nižji hrbti razdelijo planoto na dolini Bloščice in Ločice (Farovščice), ki se združita v Bloško - Farovško polje. Na planoti je 45 naselij, ki upravno sodijo pod okrilje Občine Bloke. Bloke so znane kot zibelka slovenskega smučanja, vsakoletno je organizirana prireditev smučarskih tekov. Bloška planota je bila od davnine prepredena s tovornimi potmi, ki so povezovale notranjost Kranjske in predvsem Dolenjske ter Notranjske s Hrvaško.

Zibovnik je naselje v Občini Cerknica.

Topolc je naselje v Občini Ilirska Bistrica.

Obrh je slovenska reka ponikalnica, ki izvira in ponikne na Loškem polju v občini Loška dolina. Spada med vodotoke iz porečja Ljubljanice. Izvorna kraka reke sta Mali Obrh in Veliki Obrh (s pritokoma Brežiček in Viševski Brežiček). V vodotok s skupnim imenom Obrh se združita zahodno od naselja Pudob. Na severozahodnem, apnenčastem delu polja, Obrh začne ponikati v številnih ponikvah, višje vode pa tečejo skozi jamo Golobino. Voda odteka v 2 km oddaljene izvire na jugovzhodnem obrobju Cerkniškega polja.

Klenik je naselje v Občini Pivka.

Ščurkovo je naselje v Občini Cerknica brez stalnih prebivalcev.

Pivška kotlina ali Pivška dolina, tudi samo Pivka (po reki Pivki oz. kraju Pivka) je pokrajinsko razgibana kotlina med visokimi dinarskimi planotami, Krasom in Brkini. Obsega površino okrog 160 km²: na severozahodu jo obroblja Nanos, na severu Hrušica, na vzhodu Javorniki in Snežnik, na zahodu pa nižji Slavinski Ravnik in Taborsko hribovje s Šilentabrom. Spodnji del kotline med Nanosom in Postojnskimi vrati se imenuje Spodnja, zgornji del med Prestrankom in Snežnikom pa Zgornja Pivka.

Sveti Štefan (izgovarjava [ˈsʋeːti ˈʃteːfan], nemško St. Stefan) je nekdanje naselje v občini Cerknica v osrednji Sloveniji. Danes je del vasi Lipsenj. Naselje leži na Notranjskem in je danes tako kot preostanek občine del Primorsko-notranjske statistične regije.

Radohova Vas (v starejših virih Rodohova vas, nemško Rodockendorf, italijansko Rodoccova) je nekdanje samostojno naselje, ki je danes del mesta Pivka v jugozahodni Sloveniji.

Vojkova koča na Nanosu (1240m) je planinska postojanka pod vrhom Pleše (1262m) na visoki kraški planoti Nanos. Odprli so jo leta 1949 in se imenuje po narodnem heroju Janku Premrlu-Vojku (1920 -1943). Upravlja jo Planinsko društvo Postojna in je odprta od začetka junija do konca septembra od 17. ure od srede do nedelje zvečer, v drugih mesecih pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ima dva gostinska prostora z 82 sedeži in s točilnim pultom. Prenočišče nudi v sobi s 4 posteljami in v dveh skupnih spalnicah z 48 ležišči.

Dom na Slivnici (1075 m) leži malo pod vrhom Slivnice (1114m). Zgradilo ga je PD Cerknica s finančno pomočjo občine Cerknica. Dom se je odprl 10. oktobra 1964. Čez dobrih 30 let ga je v zakup vzelo trgovsko podjetje Škocjan z Rakeka, kasneje pa ga je prevzelo turistično in gostinsko podjetje Postojnska jama. Zdaj je lastnik doma spet Občina Cerknica, ki ga je leta 1994 dala v dolgoročni najem Franciju Frasu iz Ljubljane.

Cerkev Marijinega rojstva v Cerknici je župnijska cerkev Župnije Cerknica. Nahaja se na griču sredi naselja. Okoli cerkve se je ob koncu 15. in v 16. stoletju izoblikoval eden največjih protiturških taborov na Slovenskem. Obzidje Tabora je še vedno delno ohranjeno, od petih stolpov še vedno stojijo trije. Cerkev je v registru kulturne dediščine Slovenije vodena kot sakralni spomenik lokalnega pomena.

Cerkev svetega Primoža in Felicijana na Otoku je bila prvič omenjena leta 1526. Predelana je bila v zadnji četrtini 17. stoletja. V tlorisu se zvrstijo vhodna lopa, pravokotna ladja s fasadnim nadzidkom zvonika na preslico in kratek prezbiterij s 3/8 zaključkom. Cerkev obdaja nizek zid.

Cerkniško polje – polje w Słowenii, w Wewnętrznej Krainie, w okolicach Cerknicy.

Notranjsko podolje je nekaj kilometrov širok pas nižjega sveta od Babnega polja na jugovzhodu do Godoviča na severovzhodu. Na zahodu ga obdajajo planote Snežnika, Javornikov in Hrušice, na severozahodu Idrijsko hribovje, na severu in severovzhodu nizek planotast svet Rovtarskih Zibrs in Zaplane, na vzhodu pa planote med Raskovcem (656 m) in Oblim vrhom (700 m). Od tod pote ka meja po robu Logaškega ravnika do Slivnice (1114 m), kjer se svet, ki obdaja Notranjsko podolje, strmo dvigne. Na jugovzhodu obdajata podolje planota Bloke in višji svet Racne gore (1140 m).

Kapela sv. Janeza Krstnika stoji v vasi Bač, severnovzhodno od Knežaka v Občini Ilirska Bistrica. O njej je pisal že Janez Vajkard Valvasor leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske. Čeprav je na portalu letnica 1751, okolica pod zemljo skriva ostanke temeljev precej starejšega svetišča, o katerem je pisal Janez Vajkard Valvasor. Na oknu je zapisana letnica 1654 – to naj bi bila letnica nastanka.

Grad Šilentabor (nemško Schillentabor) je razvalina gradu v kraju Šilentabor (Občina Pivka), ki stoji na mestu še starejšega gradišča, stalno naseljenega vse od železne dobe.

Grad Gotnik (nemško Guettenegg, Gutneck) je ležal na griču Gotnik nad vasjo Fabci v smeri proti vasi Zabiče v občini Ilirska Bistrica. Grad je bil pozidan sredi 13. stoletja in je začel razpadati v začetku 17. stoletja, ko so ga zapustili njegovi zadnji lastniki baroni Lazzarini.

Cerkniščica je edini daljši površinski pritok Cerkniškega jezera. Vanj se steka s severne strani, saj teče skozi naselji Begunje pri Cerknici in Cerknico. Potok začenjajo trije povirni kraki: Globošca, Hruškarica in Gradiščica s pritokoma Jazbine in Štrukljevski potok, sicer pa zbira vode Bloške planote, Otavske planote in Vidovske planote.

Porečnik je ponikalni potok, ki se kot levi pritok izliva pri naselju Matenja vas izliva v reko Pivko.

Cerkev svetega Nikolaja je župnijska cerkev Župnije Babno Polje.

Cerkev sv. Petra v Ilirski Bistrici je župnijska cerkev Župnije Ilirska Bistrica.

Cerkev sv. Štefana, prvega mučenca, je župnijska cerkev župnije Postojna. Stoji na rahli vzpetini v samem središču mesta Postojna.

Marija Magdalena je pritok potoka Stržen, ki teče po Cerkniškem polju in polni Cerkniškega jezera.

Otavščica je potok, ki izvira pod vasjo Otave v hribovju severno od Cerknice. Skozi divjo sotesko Pekel, kjer tvori več čudovitih slapov, priteče s planote v dolino. V Borovniškem kotu se s Prušnico združi v rečico Borovniščico, ki se na Ljubljanskem barju, kot desni, južni pritok, izliva v Ljubljanico.

Matarsko podolje este o arie protejată (arie specială de conservare — SAC, sit de importanță comunitară — SCI) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 2.308,01 ha, integral pe uscat.

Nanoščica - porečje este o arie protejată (arie de protecție specială avifaunistică — SPA) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 1.927,47 ha, integral pe uscat.

Cerkev sv. Katarine je podružnična cerkev župnije Postojna, ki stoji tik pod Kaculom v samem središču zgornjega dela Velikega Otoka ob Postojni.

Cerkev sv. Roka v Cerknici je podružnična cerkev Župnije Cerknica.

Cerkev sv. Volbenka stoji na griču južno od vasi Zelše na severnem obrobju Cerkniškega polja. Zgrajena je bila v 17. stoletju na pobudo cerkniškega župnika Gregorja Červiča in je posvečena svetemu Volbenku. Tloris cerkve je zasnovan na obliki trolistne deteljice, zvonik je iz obdobja visokega baroka.

Cerkev sv. Jurija v Ilirski Bistrici je podružnična cerkev Župnije Ilirska Bistrica.

Cerkev sv. Vincencija na Bloški Polici je kulturno-zgodovinski spomenik cerkniške občine, podružnica župnije Stari trg pri Ložu.

Cerkev sv. Janeza Krstnika v Cerknici je podružnična cerkev Župnije Cerknica.

Cerkev sv. Andreja je majhna cerkvica, ki leži na utrjenem gričku za Velikim Otokom. Pravijo, da jo je dal sezidati neki grof, ki se je tu v gozdu izgubil ter se zaprisegel, da tu sezida cerkev, če le najde pot domov.

Cerkev sv. Križa, Podlož, romarska cerkev, župnija Stari trg pri Ložu.

Cerkev sv. Danijela je podružnična cerkev Župnije Postojna, prvotno pa je bila del slavinske pražupnije. Nahaja se na vzpetini južno od naselja Zalog, na severni strani avtoceste A1. Posvečena je svetemu Danielu, ki je zaščitnik planincev in rudarjev.

Županov spodmol je paleolitsko jamsko najdišče v bližini vasi Sajevče pri Postojni. Gre za nekdanjo jamsko postojanko, ki se je uporabljala v srednjem paleolitiku, mlajšem paleolitiku, železni dobi pa vse do rimske dobe.

Nanoščica este o arie protejată (arie specială de conservare — SAC, sit de importanță comunitară — SCI) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 771,37 ha, integral pe uscat.

Kozja luknja este o arie protejată (arie specială de conservare — SAC, sit de importanță comunitară — SCI) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 11,83 ha, integral pe uscat.

Kozje stene pri Slivnici este o arie protejată (arie specială de conservare — SAC, sit de importanță comunitară — SCI) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 19,64 ha, integral pe uscat.

Bloščica este o arie protejată (arie specială de conservare — SAC, sit de importanță comunitară — SCI) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 789,44 ha, integral pe uscat.

Mrzla jama pri Prestranku este o arie protejată (arie specială de conservare — SAC, sit de importanță comunitară — SCI) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 66,12 ha, integral pe uscat.

Slavinski Ravnik este o arie protejată (arie specială de conservare — SAC, sit de importanță comunitară — SCI) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 1.185,67 ha, integral pe uscat.

Javorniki - Snežnik este o arie protejată (arie specială de conservare — SAC, sit de importanță comunitară — SCI) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 44.041,57 ha, integral pe uscat.

Notranjski trikotnik este o arie protejată (arie specială de conservare — SAC, sit de importanță comunitară — SCI) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 15.231,6 ha, integral pe uscat.

Sušački, Smrdejski in Fabski potok este o arie protejată (arie specială de conservare — SAC, sit de importanță comunitară — SCI) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 19,42 ha, integral pe uscat.

Cerkniščica este o arie protejată (arie specială de conservare — SAC, sit de importanță comunitară — SCI) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 12,8 ha, integral pe uscat.

Snežnik - Pivka este o arie protejată (arie de protecție specială avifaunistică — SPA) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 54.929,26 ha, integral pe uscat.

Dolina Reke este o arie protejată (arie de protecție specială avifaunistică — SPA) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 1.865,75 ha, integral pe uscat.

Cerkniško jezero este o arie protejată (arie de protecție specială avifaunistică — SPA) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 3.350,64 ha, integral pe uscat.

Planinsko polje este o arie protejată (arie de protecție specială avifaunistică — SPA) din Slovenia întinsă pe o suprafață de 1.046,13 ha, integral pe uscat.

Dvorec Hošperk (nemško Haasberg; Hazberch), tudi dvorec Planina, je nekdanji baročni dvorec, katerega ruševine stojijo v bližini Planine pri Rakeku, na uravnanem platoju nad strugo reke Unice.

Križna gora je 857 mnm visok hrib z romarsko cerkvico sv. Križa nad severnim robom Loškega polja.

Grad Hošperk (nemško Haasberg; Hazberch) je nekdanji grad, katerega skromne ruševine se nahajajo na griču Stari grad (703 m) v Planini (Občina Postojna). Je predhodnik Dvorca Hošperk iz 17. stoletja.

Mejni prehod Babno Polje (hrv. Granični prijelaz Prezid) je nekdanji mejni prehod za mednarodni cestni promet z Republiko Hrvaško.

Nova Križna jama (tudi ime Dihalnik v Grdem dolu ali Križna jama 2) je hidrološko nadaljevanje znane Križne jame. Jami ločuje sifon, ki do sedaj še ni bil preplavan, je bil pa s strani Nove Križne jame raziskan do globine 124 m. Ko bodo jamski potapljači povezavo preplavali, bo dolžina jamskega sistema Križna jama približno 10 km. Dihalnik je bil poznan že v sedemdesetih letih 20. stoletja, toda šele poleti 1991 so jamarji z Bloške Police in Bločic očistili ozek prehod in odkrili Novo Križno jamo. Širina ozkega prehoda (dihalnika) v jamo je na nekaterih mestih le pičlih 25x30 cm. Dihalnik je od površja do vrha prve jamske dvorane globok približno 15 m in vodi 26 m v dolžino. Prva jama je bila poimenovana po majhnem jamskem hrošču drobnovratniku: Dvorana drobnovratnikov. Od vrha jame do dna je približno 20 m. V spodnjem delu se jama nadaljuje v 40 m dolgem suhem rovu - Suhi reki, s premerom 8 m širine in 6 m višine. Suhi rov se končuje z nizko dvorano, katere značilnost so tla s ponvicami in brezno. Dno brezna je sifon, ki povezuje Novo Križno jamo s Križno jamo. Tu se začenja vodni del jame, ki se s podvodno reko in jezeri nadaljuje v dolžino več kot 1400 m do dolvodnega sifonskega jezera. Od glavnega vodnega rova se odcepi le Bosonogi rov.

Veselova jama ali Žerovniščica je vodna jama na vzhodnem obrobju Cerkniškega polja. Iz nje izvira potok Žerovniščica, ki se napaja z vodami z Bloške planote. Jamski vhod se nahaja pod apnenčasto steno, nedaleč njega je žaga z jezom, ki dviguje vodostaj, zato je vhod zalit z vodo. V jami je več sifonov.

Knooppunt Nanos (Sloveens: Razcep Nanos) is een knooppunt in het zuidwesten van Slovenië. Op het knooppunt kruist de A1 naar Ljubljana en Koper met de H4 naar Gorizia.

Veliki Javornik – szczyt w masywie Javorniki w Górach Dynarskich. Leży w Słowenii, blisko granicy z Chorwacją. Jest to najwyższy szczyt masywu Javorniki.

Veliko in Malo Drskovško jezero sta presihajoči kraški jezeri v bližini vasi Drskovče, po kateri se imenujeta. Sodita v sklop presihajočih jezer zgornje Pivške kotline, v katerih se zadržuje voda po obilnejših deževjih spomladi in jeseni, od tega najdlje v bližnjem Petelinjskem jezeru. Zaradi svoje lege se v obeh Drskovških jezerih voda zadržuje precej dolgo, saj sta na enaki nadmorski višini kot Pivka, najvišji vodostaj pa dosežeta jeseni ali spomladi. Oba jezera sta pod zemljo povezana, tako da Malo drskovško jezero dobi vodo iz Velikega, iz obeh se nato izteka v Parsko. V obeh jezerih je možno potapljanje ob višjih vodostajih, vendar je še vedno ovirano zaradi plitkosti. Voda je bolj bistra v Malem Drskovškem jezeru, ob navadnih vodostajih pa v obeh ni zaznati toka. Jezeri ne spadata v SPT. Jezeri ležita na enem izmed načrtov za Avtocesto Postojna-Jelšane, zato čez nekaj časa morda ne bodo več obstajala.

Klensko jezero, Klenski dol ali Jezero v Klenskem dolu je Pivško presihajoče jezero, ki se nahaja le nekaj metrov stran od hiš v vasi Klenik, po kateri je tudi dobilo ime. Nastaja v manjšem dolu (dolini), z najnižjo točko na 544 m n. v., kar je skoraj 10 m nad strugo Pivke, ko se v loku približa Kleniku. Pivka torej prej prestopi bregove in poplavi okoliška polja, kot pa se pojavi Klensko jezero. Po povprečni površini je jezero med manjšimi Pivškimi presihajočimi jezeri, vendar se zaradi položnih bregov lahko hitro poveča. Dno kotanje je pokrito z rodovitno zemljo, kjer so bile včasih njive, okrog pa je gričevnat kamnit svet, pokrit s tanko plastjo zemlje.